
"Vrednote Levice so na političnem prizorišču zdaj v še večjem v neskladju s sila skromnim volilnim rezultatom te stranke. In zdaj k odnosu do gospodarstva. Na uzdi ga držijo s subvencijami, po drugi strani pa ga iz kvartala v kvartal obremenjujejo z novimi dajatvami – saj ga lahko, bonitetne agencije nam rišejo kar dobro krvno sliko, slovenski potrošnik je še razpoložen, davčna blagajna se ne prazni, a zadeve tu niso več rožnate. V času globalnih napetosti in triletnega nazadovanja naše najpomembnejše gospodarske partnerice Nemčije je to sila neprimerna, egoistična in nepoznavalska politika. Še bolj kot prej bi gospodarstvo po keynesijanski logiki kazalo razbremenjevati.

Upad BDP v prvem četrtletju v kar visoki vrednosti 0,8 odstotka je predvsem posledica večjega uvoza v primerjavi z izvozom, ki stagnira zlasti zaradi nemške krize in globalnih trenj. Da se gospodarstvo v takih razmerah davi z novimi obveznostmi in pravičniško ter v ne tako redkih primerih z nezakonito logiko davčnih izterjevalcev, je politika, zaradi katere razvojno nazadujemo. Ne bomo se čudili, če bomo čez tri mesece tudi uradno v recesiji. Hvala bogu je slovensko gospodarstvo, četudi se mu lahko očita, da je premalo produktivno in da je njegova dodana vrednost neoptimalna (kaj je tu kura in kaj jajce, se lahko vprašamo), še kar trdoživo – recesije, upajmo, ne bo.
Drža 'mi smo kul, vi v gospodarstvu pa ste eni kramarji, ki morate predvsem plačevati" je vezni člen med referendumom in upadom BDP."