
Že 31. kolesarska dirka po Sloveniji je pred vrati, prireditelji pa so se spet potrudili, da bi bil spektakel vreden tega naziva. V zadnjem obdobju so ga dvignili na zavidljiv nivo, sploh odkar so k sodelovanju privabili Slovensko turistično organizacijo, ki je finančno podprla neposredni prenos na največji športni televiziji, ki jo poznamo, kar je sprožilo plaz pozitivnih učinkov - poleg tega, da privabljajo najboljše ekipe sveta z izjemnimi posamezniki.
Pri Eurosportu tekmovanj že dolgo več ne pokrivajo zgolj s športnega vidika, sploh pri kolesarstvu, ki skriva izjemen turistični kapital. Ob vseh stroških, ki se z zaprtjem cest in angažmajem policije, zdravniško oskrbo, nastanitvami, prevozi in vso drugo logistiko pojavljajo pri organizaciji, je vedno zmanjkalo denarja za kaj več, za promocijo, toda z vse večjo priljubljenostjo tega športa in možnostjo "izkoriščanja" za turistične namene preko televizije, družbenih omrežij in drugih platform so se pojavile priložnosti, ki jih s pridom izkoriščajo številne države po svetu.
Ne gre le za aktivnosti posameznikov ali določenih organizacij, ampak celotne družbe, tudi države in drugih javnih ustanov ter gospodarstva. Le združevanje na tem področju lahko ima pozitiven učinek, to so prireditelji dirke po Sloveniji skozi leta znali približati slovenski družbi. Enak koncept uporabljajo drugod, Hrvaška, Grčija, Turčija … pa tudi gostiteljice največjih kolesarskih preizkušenj po Franciji, Španiji, Italiji. Slednje so v dolgi zgodovini poskusile že marsikaj, v zadnjih letih dober posel vse pogosteje iščejo na tujem. V tem kontekstu gre tolmačiti tudi nedavni začetek Gira v Albaniji, ki s profesionalnim kolesarstvom nima nič skupnega.
Dobro je biti zraven, če imaš kaj skupnega s kolesarstvom ali ne
Tržniki so že pred leti izračunali, da se denar, naložen v ta šport, lahko pošteno oplemeniti, čas pojavnosti na televiziji je v drugih bistveno dražji. Zato je dirka po Sloveniji celo bolj turistični kot športni produkt, kolesarji pa vsi, tako zmagovalci kot poraženci, njegovi ambasadorji. Najboljša, kot sta Tadej Pogačar in Primož Roglič, ki ju letos žal ne bo na slovenske ceste, sta le češnja na torti za promocijo Slovenije, a svoje vloge se zavedajo tudi vsi ostali. Tudi kolesarji, ki jih vidimo v dolgih pobegih, obsojenih na neuspeh, promovirajo svoje ekipe in sponzorje, da je krog sklenjen.
Turistično naravnano lokalno okolje ponekod v Sloveniji je spoznalo, da je dobro biti zraven naše največje športne pentlje, če imaš kaj skupnega s kolesarstvom ali ne. Žalec, Rogaška Slatina, Ormož, Celje so kraji, ki so tradicionalno prisotni in stavijo na turizem. Letos se želijo med drugimi pokazati Piran, celotne Haloze, tudi Maribor.
Končno smo pripravljeni, pravijo veljaki v mestu ob Dravi. Vedo, kaj imajo, nudijo in kaj, koga si želijo, brez te logike bi bila kotizacija ne naložen, ampak zapravljen denar. Štajerska prestolnica ima še razlog več, saj želi razvijati prav kolesarski turizem v kombinaciji z drugimi aktivnostmi v naravi, kulinariko, kulturno dediščino, zaradi česar je vložek lahko dobitek na loteriji. Če bodo s tem kdaj odplačali svoj "dolg", kot župan Saša Arsenovič vidi prisotnost Štajerca v državni reprezentanci, še toliko bolje. Za začetek je že dobrodošlo mladim pokazati, da obstaja ta šport tudi v Mariboru, s podporo kolesarskemu Braniku, ki se spet tekmovalno prebuja.