Barbara Gavez Volčjak
Osnovni pogoj za učinkovito in dolgotrajno zaščito lesa je uporaba kakovostnega premaza, ki vsebuje več sestavin za podaljšanje njegove življenjske dobe. Osnovna sestavina je kvalitetna smola, ki je mora biti v premazu dovolj, da na površini lesa tvori film ustrezne debeline. Poleg smole je pomembna sestavina premaza pigment, ki ni samo za dekoracijo, ampak deluje tudi kot UV-filter, ki preprečuje prodiranje UV-žarkov skozi premaz. Pogosto premazi vsebujejo tudi posebne aditive, katerih naloga je UV-zaščita premaznega filma. To so tako imenovani lovilci prostih radikalov in UV-absorberji.
Čim več smole je v premazu, tem debelejši film se lahko tvori na površini lesa. Za učinkovito zaščito se priporoča debelina filma vsaj 40 µm. Najbolj učinkovito zaščito zagotavljajo emajli, ker na površini lesa tvorijo netransparentne (pokrivne) filme, ki ne prepuščajo UV-žarkov. Lazure so nekoliko manj učinkovite, ker vsebujejo manj pigmenta, ki je, poleg ustrezne debeline filma, pomemben za zaščito pred UV-sevanjem. Olja so najmanj učinkovita, ker se običajno nanašajo s tehniko brisanja odvečnega olja s površine. Na površini lesa ne tvorijo filma, ta pa je ključnega pomena za ustrezno zaščito, opozarjajo strokovnjaki iz podjetja KANSAI HELIOS Slovenija.
Najpogostejši premazi na kratko
Oblike zaščite lesa se razlikujejo po učinkovitosti glede na trajnost, globino prodiranja v les, na zaščito pred škodljivci, estetski učinek in tudi vpliv na okolje, poudarja Zvone Gradišnik.
• Impregnacija je namenjena zaščiti pred nastankom gliv in plesni zaradi vlage, hkrati pa preprečuje vdor insektov v les. V glavnem se uporablja kot podlaga pred nanosom drugih premazov, nikoli kot samostojen premaz. Prodira globlje v les in ga ščiti pred trohnobo, a je bolj ali manj okolju neprijazna.
• Barve za les so najpogostejša vrsta zaščite. Les ščitijo pred vlago, UV-žarki in mehanskimi poškodbami, hkrati pa imajo tudi dekorativen učinek. Ne prodirajo v les in skrijejo lesno strukturo.
• Olja za les so vse pogosteje v uporabi. Prodrejo globlje v les in ga s tem ščitijo pred izsušitvijo in vlago, obenem pa poudarijo njegov naravni videz.
• Laki se uporabljajo predvsem tam kjer želimo doseči večjo trdnost površine, ki hkrati odbija vlago in umazanijo. Zagotavljajo odlično zaščito pred mehanskimi poškodbami. Lesni površini dajejo trdoto, a lahko počijo. Ne prodirajo v les.
• Lazure so zelo solidna zaščita za les pred UV-žarki in vlago. Zagotavljajo dekorativni učinek in nekoliko slabšo mehansko zaščito. Prodiranje v les je delno.
Najde se tudi zaščita, prijazna okolju
Olja so po drugi strani okolju najbolj prijazna sredstva za zaščito lesa. To zlasti velja za naravna rastlinska olja, kot so laneno in tungovo olje. Ti premazi običajno vsebujejo še topilo, ki pa ni okolju prijazna snov. Lazure in emajli na osnovi organskih topil običajno vsebujejo alkidno smolo, ki je po naravi modificirano rastlinsko olje, na primer laneno, sojino ali ricinusovo olje. Delež olja je običajno med 60 in 80 odstotki. Čim večji je delež smole v premazu, tem manjši je delež topila, ki je običajno derivat nafte. Lazure in emajli na vodni osnovi običajno vsebujejo akrilno smolo, ki je umetna smola in je okolju najmanj prijazna od omenjenih smol oziroma olj. Ne vsebuje pa organskih topil, ki so ekološko problematična. Obstajajo tudi premazi, ki vsebujejo alkidne smole, prirejene za vodne sisteme, ter hibridne akrilno-alkidne smole. Taki premazi so okolju bolj prijazni, navajajo sogovorniki. Zvone Gradišnik iz podjetja Grama dodaja, da so okolju vsekakor bolj prijazni premazi na vodni osnovi, naravna olja in voski, vendar je pomembno, da se osredotočamo na sestavine in njihov vpliv na okolje. "Pomembno je, da smo pri izbiri ekoloških premazov pozorni na certifikate, ki so označeni na posameznih izdelkih (npr. Blue Angel, EU Ecolabel…). Če premaz močno diši po kemikalijah, je majhna verjetnost, de je okolju prijazen," opominja Gradišnik.
