Če odmislimo fizični list papirja in nekaj linij fizične barve, je to, kar dela Picassov portret dame pomemben in vreden, abstraktno in neoprijemljivo. Sam list papirja je vreden zgolj nekaj centov, a ko sta na njem Picassova risba in njegov podpis, ta isti list papirja postane vreden pet tisoč frankov. To je čudovita prispodoba vrednosti znanja, vrhunskega kreativnega dela in nenazadnje vrednosti blagovne znamke, ki je prav tista neotipljiva abstrakcija, ki dela otipljive izdelke veliko vrednejše, kot so vredni sami po sebi. Zakaj miniaturna kulinarična kreacija na sredini velikega krožnika v vrhunski restavraciji stane veliko več kot ocvrt zrezek, ki visi čez rob še večjega krožnika v neki gostilni? Ne zaradi cene sestavin, ki so lahko v obeh primerih najvišje kakovosti, ampak zato, ker za njeno stvaritvijo stoji veliko več znanja, izkušenj, domišljije in spretnosti – vsi zgolj abstraktni, neotipljivi pojmi. Pa seveda tudi blagovna znamka restavracije ali chefa, ki je jed ustvaril, da bi bila izkušnja gosta edinstvena, zapomnljiva in navdihujoča. Blagovne znamke so občutki, izkušnje in razmišljanja, ki jih imamo ljudje do produktov, storitev in podjetij. So tisto, kar je nad otipljivim. So tisto, kar izdelku v množici enakih zagotavlja dragoceno distinkcijo, kar omogoča izstopanje iz množice v borbi za težko dosegljivo pozornost in kar podjetju ostane vrednega, ko pogori proizvodni obrat ali skladišče z materialom in izdelki.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
