(POTEPANJA) Pojdi v toplice, boš sproščena, prerojena

V Sloveniji imamo pravo razkošje izvirov termalno-mineralnih voda. Skupaj jih je po državi kar 90, kar nas glede na velikost države oziroma po številu prebivalcev uvršča v svetovni vrh. Zato ne preseneča, da imamo že dolgo tradicijo naravnih zdravilišč. Nekateri vrelci voda, ob katerih so danes sodobni centri zdravja in dobrega počutja, so bili znani že v antiki, med drugim izpostavljajo v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ), ki so sodelovali pri organizaciji študijske ture za novinarje Slovenske turistične organizacije.

Kako pa je v sedanjem času, kako se zdravilišča razvijajo v skladu s sodobnimi trendi, kako dopolnjujejo svojo ponudbo še z drugimi vsebinami, smo preverjali v Termah Ptuj (Sava Hoteli), Termah Čatež in Dolenjskih Toplicah (Terme Krka). Največ slovenskih naravnih zdravilišč je sicer na skrajnem robu, severovzhodnem delu države, tam dosega termalna voda na izviru celo več kot 70 stopinj Celzija, na drugi strani države, ob morju, pa, zanimivo, v Termah Portorož "le" 24 stopinj Celzija. Skupno je pri nas petnajst zdravilišč, dvanajst od teh jih je včlanjenih v SSNZ, da skrbijo za skupno promocijo in izvajajo ostale skupne aktivnosti. Zdravilišča so sicer po našem ozemlju razporejena tako, da je do njih iz središča države največ dve uri vožnje.

Predsednik združenja SSNZ Iztok Altbauer izpostavlja, da ni vsako kopališče s termalno vodo tudi zdravilišče. Za to morajo izpolnjevati posebne pogoje, pridobiti verifikacijo, ustrezen certifikat za področja, za katera potem tudi izvajajo rehabilitacije oziroma zdravljenja. Koncesijo podeljuje ministrstvo za zdravje in na podlagi tega se določi tudi zdravnika specialista in ostalo osebje, ki izvaja rehabilitacijo denimo po boleznih srca in ožilja, ginekoloških bolezni, kožnih bolezni ali pa stanja po poškodbah. Šele ko imajo tudi primerne prostore za izvajanje vsega tega, postane določena lokacija zdravilišče. Vsa po vrsti pa torej dopolnjujejo svojo ponudbo s povsem komercialnim delom, navadnim termalnim kopališčem za oddih - pa tudi v zabavo obiskovalcev. Zaradi vsega tega je zdraviliški turizem v Sloveniji tudi med najbolj prepoznavnimi in razvojno uspešnimi turističnimi področji, še izpostavi Altbauer.

Na Ptuju letos Abraham

Terme Ptuj so s svojo termalno vodo in pripadajočimi zdraviliškimi dejavnostmi primerne za lajšanje revmatskih obolenj, postoperativno nego po poškodbah, za menedžerske bolezni. Letno imajo okoli 120 tisoč prenočitev, je povedala izvršna direktorica Milena Mojzeš. Od tega v kampu okoli 40 tisoč letno, v bungalovih in apartmajih okoli 20 tisoč, ostalo so hotelski gostje. V najstarejšem slovenskem mestu seveda svojo ponudbo gradijo na rimski preteklosti. Že Rimljani so za časa naselbine Poetovia poznali ugodne učinke termalne vode. Zgodovina današnjih term pa sega v leto 1975, ko so pričeli črpati termalno vodo iz nekaj več kot kilometer globoke vrtine in jo uporabljati v zdraviliške namene. Letos torej beležijo 50-letnico, ki jo bodo seveda tudi zaznamovali, s čim in kako, direktorica še ni želela izdati: "Naj bo še nekoliko skrivnostnosti, vse bo znano 10. avgusta." Letos so predvidene tudi nekatere investicije v najstarejši del, prenova bo potekala po fazah.

Ker so bili Rimljani tudi hedonisti, uživali so ob glasbi, vinu in hrani, različnih zabavah, v ptujskih termah seveda tudi ta del nudijo gostom. Tudi nas je na terasi ene od suit Grand Hotela Primus pričakal Markus Antonius Primus, prvi general rimske legije, ki je bila pred 2000 leti na tem prostoru, in nam postregel mulzum. "Dvigne razpoloženje, to je posebno vino z medom in začimbami," je opisal. S seboj je pripeljal tudi Vesno, boginjo večnega ognja, ki je skrbela, da je ogenj v rimskem taboru večno gorel, bila pa je tudi svetovalka najvišjih funkcionarjev v Rimu. V tiste čase popeljejo tudi s prirejanjem posebnih rimskih večerij, ki trajajo par ur. Gostje se oblečejo v državljane, vse pa je povezano z dobro hrano in pijačo ter obiskom bazena cesarjev, je še povabil Primus.

In v terme se seveda gre v prvi vrsti zaradi bazenov, zaradi sprostitve in boljšega počutja. Kar pa lahko podpremo še s kakšnimi tretmaji. Direktorica Milena Mojzeš je izpostavila, da imajo ob bogati velnes ponudbi tudi pestro ponudbo tretmajev za nego telesa in obraza, kar je podprto s profesionalno linijo kozmetike. Mi pa smo imeli priložnost obiskali savne v Wellnessu Valens Augusta - program je za nas izvedla Metka Erjavc, mojstrica savnanja, ki je lani osvojila prvo mesto na Sauna Herbal Cupu, posebnem tekmovanju savna mojstrov. Še pred savnanjem pa smo se sprostili in se nežno raztegnili pri vetrnicah zdravja, to je posebej zasnovan zunanji prostor, kjer je v obliki vetrnice zasajena sivka. Po odličnem kosilu pa se že odpravili naprej v Čateške Toplice.

Posebno leto tudi za Terme Čatež

Tudi Terme Čatež so del slovenskih naravnih zdravilišč, ki imajo certifikat že iz 60. let. "Med slovenskimi zdravilišči imamo pri nas kar četrtino vseh prenočitev v zdraviliščih. Velnes in dobro počutje sta že stoletje rdeča nit Term Čatež," je dejala Alenka Mokrovič Pogačar, pomočnica direktorja, in poudarila, da so v zadnjem letu in pol v termah investirali v dva velneška centra. "Prvi, Wellness riviera, je del zimske Termalne riviere, drugi, bolj butičen, ki smo ga poimenovali Grand SPA, pa je del hotela Terme," je povedala sogovornica. Slednjega smo si ogledali in ga preizkusili. Po notranji opremi je nekaj povsem drugačnega kot svet savn na Ptuju. Ljubitelji moderne opreme, ravnih linij, minimalizma bodo tukaj posebej navdušeni. A ne le zaradi videza prostorov, temveč predvsem zaradi pestre ponudbe različnih savn s spremljajočimi bazeni, v katerih se lahko ohladite. Na kar 1100 kvadratnih metrih ponujajo doživetje savnanja, vključno s solno parno, turško parno in finsko savno, biozeliščno savno ter številnimi drugimi savnami tako v zaprtih prostorih kot na prostem.

Sicer pa veljajo Terme Čatež za največji vodni park v osrednji Evropi s termalno vodo, bazeni, tobogani in velnes riviero. Zimsko Termalno riviero bodo dopolnili z novim toboganom, prav tako so že odprli igrišče za golf na Mokricah. Pred kratkim so pridobili certifikat Zeleni ključ za Hotel Terme in še znak Slovenia Green za ponudnike nastanitev. Umeščenost na rob države je zanje tudi prednost, saj tovrstne ponudbe pri Hrvatih primanjkuje, je pa povpraševanje po storitvah za dobro počutje in videz precejšnje. Grand SPA pa seveda lahko obiščejo tudi zunanji, ne le hotelski gostje.

Celoten kraj je zdravilišče

Še daljšo tradicijo imajo v Dolenjskih Toplicah, kjer mesto od leta 1768 šteje za zdravilišče, ko je bila zgrajena prva zdraviliška zgradba. Hotel Kristal je prenovljen hotel s stoletno tradicijo, prav tako je starejšega datuma Hotel Vital, med tem ko je Hotel Balnea prav posebna zgodba z Wellness centrom Balnea, ki leži sredi čudovitega zdraviliškega parka. Gostom nudi celoviti velnes in raznovrstne storitve za nego obraza in telesa. Na 9200 kvadratnih metrih površine Balnea ponuja bazene, savne, kopeli, masaže, razvajanje in negovanje telesa ter ohranjanje zdravja. Posebnost je tudi japonska savna oziroma bazen. Za vse, ki ne marajo oblačil v svetu sprostitve, je na voljo tudi nudistična terasa za sončenje. Od hotela do kompleksa bazenov in savn oziroma velneškega centra Vitarium Spa & Beauty vodi poseben hodnik čez park. Sicer pa ta hotel visoke kategorije z vrhunsko opremljenimi sobami in suitami navduši tudi s poudarkom na povezanosti z umetnostjo. Tako spremljajo umetniška dela, slike in skulpture, na vsakem koraku - in dopolnjujejo celotno sodobno podobo. Vpetost v (tradicionalno) okolje pa dokazuje tudi to, da vas bo zjutraj morda prebudilo petelinje oglašanje. V Balnei smo namreč tudi prenočili in zjutraj smo imeli možnost okusiti razkošen zajtrk, kajti dobrega počutja in zdravja ni brez kakovostne hrane - ter se sprostili še ob zvočni kopeli.

Kljub dolgoletni tradiciji izvajanj zdraviliških terapij, s čimer ustvarijo tudi lep delež prihodkov, gredo torej slovenska zdravilišča tudi v korak s trendi in ponujajo raznovrstne programe za dobro počutje, za sprostitev, kar pa ne nazadnje vodi tudi v lepši videz, komur je pač to pomembno. Že po slabih dveh dneh je torej človek prerojen, ker se je vsaj nekoliko odmaknil od dnevne rutine. Gotovo pa si je treba vzeti več časa, kar je tudi eden od sloganov kampanje, s katero ponudbo promovira Slovenska turistična organizacija. Za pokušino in načrtovanje kakšnega prihodnjega (daljšega) oddiha pa je tudi ta hiter pregled raznolike ponudbe naših termalnih centrov dovolj.

Ko vam torej kdo reče "Pojdi z menoj v toplice!" (to je seveda izposojeno iz priljubljene pesmi skupine Mi2), pojdite, da boste "lepi in fit". Ali pa vsaj sproščeni in prerojeni, kakor smo nekoliko predrugačili pesem v naslovu.