(DANES) Klic k ukrepanju

Bivanjska stiska študentov ni več izjema, temveč postaja pravilo. Vedno več mladih se v času študija ne spopada le z izpiti, ampak tudi z vprašanjem, kje bodo spali. Pomanjkanje študentskih domov, visoke najemnine in negotovost na trgu nepremičnin ustvarjajo razmere, v katerih iskanje postelje pogosto postane zahtevnejše od sprejema na fakulteto. To pa ni več zgolj posameznikova osebna težava, temveč je sistemska anomalija, ki načenja enakopravnost pri dostopu do izobraževanja.

Podatki so zgovorni: polovica študentov biva doma, večina zaradi stiske in ne izbire. Najemnine so za marsikoga nevzdržne, razpoložljivost študentskih domov pa omejena. Rezultati raziskav jasno kažejo, da je študij v Sloveniji vse bolj privilegij za tiste, ki imajo podporo staršev, prihranke ali možnost vožnje iz oddaljenih krajev. Študentje, ki so prisiljeni delati poleg študija samo zato, da si lahko omogočijo bivanje, tvegajo slabši uspeh, izgorelost in opustitev študija.

Študentski domovi so bili v veliki meri zgrajeni v preteklosti, mnogi v času Jugoslavije, ko se je razmišljalo dolgoročno in z jasno predstavo, da je dostopno izobraževanje ključni mehanizem za socialno mobilnost. Danes država večinoma krizo blaži z obliži, kot so višje subvencije, kar je dobrodošlo, a daleč od zadostnega. Tudi če bo subvencija za zasebni najem zdaj višja, ostajajo tržna najemniška razmerja predraga in negotova - od neregistriranih pogodb do izselitev čez poletje zaradi turistov. Mladi so pri tem brez prave zaščite.

Pozitivno je, da ministrstvo napoveduje nove gradnje, a dobro vemo, postopki so dolgotrajni in rezultati negotovi. Pričakovati bi bilo, da bodo za čas priprave investicij pripravljeni vsaj začasni ukrepi: denimo aktivacija praznih stanovanj, ki jih je po ocenah okoli 150.000. Marsikaj od tega je v lasti države ali občin, kjer se bi dalo že s politično voljo in nekaj administrativne agilnosti ponuditi začasne namestitve, mladim prijazne najeme ali stanovanjske zadruge.

Dolgoročno pa potrebujemo celostno stanovanjsko strategijo za mlade, ne le lepotnih popravkov. Študentski domovi ne smejo biti prepuščeni naključju, ampak bi morali biti del jasno določene mreže, podobno kot osnovne šole. Investicije vanje so družbeno racionalne - postelja v študentskem domu je cenejša od dolgoročne socialne podpore izgorelemu ali izključenemu mladostniku, ki se je moral odpovedati izobrazbi. Poleg tega so domovi prostor sobivanja, socializacije in skupnostnega življenja. So bistven del študijske izkušnje, ki je ne more nadomestiti najemna soba brez stika z vrstniki.

Čas je, da bivanje nehamo obravnavati kot individualni problem študenta in njegove družine. Ta sistemski izziv se dotika izobraževalnega sistema, demografije in dolgoročne konkurenčnosti Slovenije. Če želimo, da naši mladi ostajajo tu, se razvijajo, ustvarjajo in prispevajo, jim moramo zagotoviti osnovne razmere za študij. In postelja je v tem primeru bolj pomembna, kot si morda priznamo.