(AKTUALNO) Kdo se boji podnebnega zakona in kaj prinaša novi sistem trgovanja z emisijami

Slovenija spada med države, ki v Evropi in na svetu sodijo med najbolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb, zato bi bilo logično, da bi podnebne politike postavljala na prva mesta političnih agend, sploh ko gre za krepitev odpornosti. A kljub temu so naše podnebne politike precej neodporne na menjave vlad. Ali, kot v zadnjem primeru - na predvolilni čas.

Podnebni zakon, ki je nastajal kar dve leti in naj bi v preteklem tednu le dočakal vladno obravnavo, je nenadoma izginil z dnevnega reda vlade. Že pred nenavadnim manevrom je doživel številna usklajevanja. Po prvotnem osnutku podnebnega zakona, objavljenem lani jeseni, naj bi namreč država z letom 2026 v celoti odpravila vse proračunske odhodke in davčne izdatke, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv. A sedaj te določbe ne vključuje več, pri čemer naj bi glavno vlogo igrala gospodarska zbornica, po nekaterih informacijah pa tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Po mnenju nevladnikov država tako vodi šizofreno politiko - na eni strani vlaga sredstva v zmanjševanje izpustov, trajnostni prehod in odpornost družbe proti posledicam podnebnih sprememb, na drugi pa podjetjem in ljudem sporoča, da naj še naprej uporabljajo fosilna goriva - in jih pri tem še finančno stimulira. Danes na ministrstvu pojasnjujejo: "Zakon je sprva predvideval ukinitev subvencij fosilnim virom, predvsem vračila trošarin za nakup dizelskega goriva avtoprevoznikom, ki danes predstavljajo največjo takšno subvencijo v Sloveniji. Po usklajevanju z ministrstvom za finance je bila ta določba umaknjena. Ukinitev vračila trošarin bi predvidoma pozitivno vplivala na slovenske emisije toplogrednih plinov v prometu, saj danes zaradi vračila trošarin več avtoprevoznikov toči gorivo v Sloveniji, s čimer so emisije v prometu višje, kot bi bile sicer. Po drugi strani pa bi ukinitev predstavljala tudi sorazmerno velik izpad prihodkov v integralni proračun, ob hkratnem zavedanju, da bi sosednje države to oprostitev obdržale, bi slovenski napor prizadel predvsem javno blagajno, učinka dejanskih emisij oziroma porabe goriva pa ne bi bilo, saj bi se gorivo točilo v tujini. Zato je bila sprejeta odločitev, da se glede nadaljnjega ukinjanja subvencij fosilnim gorivom počaka na enotno evropsko rešitev, ki ji bodo morale slediti vse države članice. Redno spremljanje učinkov morebitne ukinitve in prizadevanja za rešitev na ravni EU sta vključena kot ukrepa v Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt.

Spremembe predvsem za dobavitelje goriv

A čeprav je protifosilna določba umaknjena iz zakona, se koalicija, ki se je na čelo države zavihtela tudi z naprednimi zelenimi obljubami o zelenem prehodu, znova - obotavlja. Tokrat očitno zaradi uvedbe novega razširjenega sistema emisijskih kuponov, ki pa bi ga morala Slovenija v svoj pravni red prenesti že davno in bi lahko (ob res neugodnih okoliščinah) pomenil rahlo zvišanje cen fosilnih goriv za končnega uporabnika.

Kaj torej prinaša novi zakon? Med drugim prenos ETS-direktive v delu, ki se tiče ETS 2. Doslej je namreč sistem emisijskih kuponov (ETS 1) veljal samo za večje industrijske in energetske subjekte, kot denimo za Termoelektrarno Šoštanj. ETS 2 uvaja podoben sistem zdaj tudi v drugih sektorjih, natančneje gre za ETS BRT (Emissions Trading System for buidlings and road transport), sistem trgovanja s pravicami do emisij se torej širi tudi na področje stavb in prometa. Rok za prenos se je iztekel 30. junija 2024. Še več, direktiva zahteva tudi, da so morali imeti vsi regulirani subjekti, torej dobavitelji goriv, dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov (TGP, s potrjenim načrtom za spremljanje emisij TGP) 1. januarja 2025, sicer dejavnosti dobavljanja goriv ne bi smeli več opravljati. "Prav tako morajo dobavitelji prvič poročati o svojih emisijah toplogrednih plinov (za emisije, nastale v letu 2024) do 30. aprila 2025. Na ta način se zagotovi prehodno obdobje za prilagoditev dobaviteljev goriv, vzpostavi vsa potrebna infrastruktura za izvajanje ETS BRT do začetka prodaje emisijskih kuponov, to je 1. januar 2027, pristojni organ in Komisija pa dobijo realne podatke o emisijah iz sektorjev BRT, kar omogoča natančnejše razumevanje trajektorije razogljičenja teh sektorjev in projiciranja gibanja cen emisijskih kuponov. Da bi zagotovili pravno podlago za izdajo dovoljenj in za poročanje o emisijah (ne pa za predajo emisijskih kuponov), je Vlada RS julija 2024 sprejela Uredbo o okoljevarstvenem dovoljenju za emisije toplogrednih plinov za regulirane subjekte, preostali del prenosa pa mora še opraviti," pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

ETS 2 mora Slovenija uvesti, saj je sestavni del dogovorjene reforme EU ETS iz leta 2023. Za emisije iz cestnega prometa in stavbe se uvaja trgovanje, saj se je sistem trgovanja z emisijskimi kuponi izkazal kot učinkovit mehanizem za zniževanje emisij toplogrednih plinov v industriji in energetiki. Ob tem omenimo še, da je vedno več truda vloženega v vzpostavitev globalnega sistema za trgovanje z emisijami.

Prav cestni promet in stavbe sta sektorja, ki ju je težko razogljičiti. Sploh v prometu Slovenija ne beleži napredka. A tudi drugod dosedanje politike in ukrepi niso bili preveč uspešni, zato je njegova vključitev v ETS smiselna. A ne le zniževanje emisij, učinkov bo imel novi sistem več, pojasnjujejo pri MOPE na vprašanje, zakaj nov sistem: "Prav tako bo ETS 2 generiral pomembne prihodke, ki jih mora država v celoti nameniti za spodbujanje razogljičenja vključenih sektorjev, spodbujanje obnovljivih virov energije in alternativnih goriv ipd., vse z namenom olajšanja prehoda." Do zdaj je namreč denar iz okoljskih taks romal v integralni proračun, od koder je le stežka našel pot nazaj v zeleni prehod ali pa je bil porabljen za nenavadne projekte. Spomnimo denimo na nenavadne porabe denarja iz podnebnega sklada v času ministrovanja takrat še skupnega okoljskega ministra Andreja Vizjaka v vladi Janeza Janše, ki ga je zaradi tega preiskoval celo NPU. Minister naj bi poskrbel za nakazilo 1,5 milijona evrov iz podnebnega sklada nekdanjemu (in potem tudi prihodnjemu) delodajalcu, družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS). V novem sistemu bo nad porabo denarja bdela tudi Evropska komisija.

1,4 milijarde evrov do leta 2030

Denarja za zeleni prehod bo poslej bistveno več. "Slovenija bo iz naslova Socialnega sklada za podnebje prejela ca. 350 milijonov evrov v perspektivi 2026 do 2032, vzporedno pa se bo v podnebni sklad steklo še povprečno 200 milijonov evrov letno poleg že obstoječih prihodkov z naslova dosedanjega ETS 1 – do leta 2030 torej 1,4 milijarde evrov. Slovenija mora zagotoviti pravno podlago za pripravo socialnega načrta za podnebje, ki mora biti usklajen z Evropsko komisijo in predstavlja podlago za črpanje sredstev socialnega sklada za podnebje. Če ta ne bo usklajen z javnostjo, drugimi resorji in komisijo do konca leta, Slovenija v letu 2026 ne bo mogla črpati sredstev iz tega naslova in se tako ne bo mogla učinkovito pripraviti na izvajanje sistema ETS 2. Prav tako velja, da če se ETS 2 ne bo izvajal, prilivov v podnebni sklad s tega naslova ne bo, Sloveniji pa bo naložena kazen," pojasnjujejo na MOPE.

A kot kaže, vse prednosti in obveznosti iz podnebnega naslova niso odtehtale koalicijskih pomislekov, saj v predvolilnem letu podražitve niso prav priljubljeno politično sporočilo. Kolikšne podražitve bi lahko torej ETS 2 po izračunih MOPE prinesel končnemu uporabniku? "Slovenija ima že od leta 1997 CO2 dajatev na fosilna goriva, ki se uporabljajo v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa, ki je vračunana v ceno fosilnega goriva in jo plačuje končni potrošnik. CO2 dajatev znaša ca. 30 evrov na tono CO2. Ta dajatev bo ukinjena, ko jo bo nadomestil sistem ETS 2," odgovarjajo pri MOPE. Kaj pa če bo cena kuponov rasla, kot je to denimo že "presenetilo" Termoelektrarno Šoštanj? "Sistem ETS 2 je naravnan tako, da ceno emisijskega kupona v prvih letih zamejuje pod 45 evrov na tono CO2. Če bi dosegla 45 evrov, bi to pomenilo dodatnih 3,5 centa na liter goriva glede na trenutno dajatev CO2. Opozarjamo pa na različne finančne vire in ukrepe, ki bodo vzporedno na voljo za spodbuditev prehoda na alternativne vire energije in blaženje negativnih socialnih posledic," odgovarja ministrstvo.

Odlašanje bodo najbolj čutili najbolj ranljivi

Umik obravnave podnebnega zakona je še ena od prelomljenih vladnih obljub in še en udarec v dolgem nizu zamud in neizkoriščenih priložnosti na področju podnebne politike, pa v odzivu na presenetljivo potezo pravijo Umanotera, Greenpeace Slovenija in PIC, ki so ta teden pozvali vlado, "naj po več kot dveh letih odlašanja podnebni zakon končno sprejme, kot se je tudi zavezala v koalicijski pogodbi. Odlašanje prinaša finančne posledice za Slovenijo, ki jih bodo najbolj občutili najranljivejši prebivalci".

Prenos podnebne politike EU namreč tudi po mnenju nevladnikov prinaša Sloveniji velike koristi: "Slovenija kljub svoji majhnosti in relativno nizkim emisijam že čuti hude posledice podnebnih sprememb. Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) ima Slovenija najvišjo finančno škodo zaradi podnebnih sprememb v EU – kar 8700 evrov na prebivalca za obdobje od 1980 do 2023. Čeprav so emisije v Sloveniji manjše kot v drugih državah, smo močno odvisni od globalnega ukrepanja za omejevanje podnebnih sprememb."

Še več, dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere meni, da Slovenija ovira izvajanje evropske podnebne politike: "Namesto da bi Slovenija aktivno podpirala ključne ukrepe na evropski ravni, del vlade ovira izvajanje evropske podnebne politike. Z odlašanjem sprejetja podnebnega zakona preprečuje hitro izvajanje evropske podnebne politike, kar tudi ogroža sredstva, ki jih bi Slovenija prijela iz evropskih skladov."

Če se evropska skupnost odloči, da bo z ETS-direktivo znižala izpuste iz prometa in stavb ter sredstva iz tega instrumenta razdelila med državami članicami tudi po ekonomski moči, je to za Slovenijo ukrep, od katerega ima lahko nesorazmerno veliko korist (Slovenija bi bila med prvimi petimi prejemniki sredstev, dobila bi celo nekoliko večji delež kot prej).

Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija, spomni, da je bil zakon oslabljen že prej: "Seveda bi si želeli, da prenehamo subvencioniranje fosilnih goriv in da milijarde, ki jih zapravimo za uvoz fosilnih goriv, raje namenimo gospodinjstvom in gospodarstvu za prilagoditev na podnebne spremembe. Ampak podnebni zakon potrebujemo in potrebujemo ga takoj – vsako odlašanje pomeni dodatno škodo za ljudi, sploh za najranljivejše, za gospodarstvo in za okolje.''

Tovrstne zakone ima že večina razvitih držav

Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, PIC, pa: "Podnebni zakon smo potrebovali že pred desetletjem; tovrstne zakone je sprejela večina razvitih držav. V Sloveniji pa je žal politika še danes, zaradi očitnih zasebnih interesov in motilcev demokratičnega procesa, nesposobna sprejeti ustrezen predpis, ki bi zavaroval prebivalke in prebivalce Slovenije. Sprejmite predpis zdaj.''

Po mnenju nevladnikov podnebni zakon prinaša tudi priložnost za krepitev socialne pravičnosti, saj je trenutni sistem obdavčitve CO2 in energentov v Sloveniji regresiven, kar pomeni, da ljudje z nizkimi dohodki v povprečju plačajo večji delež svojih dohodkov za te davke kot ljudje z visokimi dohodki, ki so praviloma največji onesnaževalci: "Prerazporeditev sredstev iz takšnih davkov je priložnost za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in neposredno podporo številnim gospodinjstvom, ki trenutno porabijo velik del svojih prihodkov za energijo za ogrevanje in prevoz. Poleg tega bi bili z uveljavitvijo podnebnega zakona nekateri največji onesnaževalci končno primorani prispevati več, saj zakon med drugim predvideva na primer davek na lete z zasebnimi letali, enega od najbolj ogljično intenzivnih načinov potovanja, ki je bil do zdaj praktično neobdavčen."