Izraelsko-iranski konflikt lahko zada udarec svetovnemu gospodarstvu

Spopadi med Iranom in Izraelom, ki jih je slednji z drznimi napadi po jedrskih in vojaških ciljih na ozemlju Irana pričel v petek zgodaj zjutraj, prehajajo v novo fazo. Ne le, da napadom obeh strani ni videti konca, prevzeli so nove dimenzije, saj državi obstreljujeta energetsko infrastrukturo druga druge.Izraelske oborožene sile so pozno v soboto zvečer napadle dva večja energetske objekta v Teheranu, vključno z glavnim skladiščem plina in osrednjo naftno rafinerijo, nato pa še plinski obrat Južni Pars. Iran je vrnil udarec in napadel energetsko infrastrukturo v Izraelu, poročajo tuje agencije.Vojna, ki je v polnem zamahu, lahko destabilizira ključno nevralgično točko globalnega gospodarskega sistema, saj bližnjevzhodna regija leži na sredini dobavne poti med Evropo in Azijo, ima izjemen pomen za ladijski in letalski transport ter črpa največje zaloge nafte na planetu. Nejedrska jedrska opcija O uničujočih gospodarskih razsežnosti konflikta je za Večer že opozoril obramboslovec dr. Klemen Grošelj in povedal, da lahko spopad preraste v globalno vojno, če se Iran "odloči zapreti Hormuško ožino in sproži nekaj podobnega, kot je bila vojna tankerjev v osemdesetih".Iran si na jugovzhodnem delu države z Omanom deli strateško pomembno Hormuško ožino, skozi katero po oceni ameriškega ministrstva za energijo poteka tretjina svetovne dobave zemeljskega plina in 25 odstotkov nafte. Zaprtje Hormuške ožine bi po mnenju analitikov bila "jedrska opcija" Irana, preden bi ta okrepil svoje kapacitete izdelave jedrskega orožja. Tovrstna poteza bi v konflikt zagotovo potegnila ZDA in nenadno povečala inflacijo in stroške energije ter zmotila delovanje industrije po vsej Evropi. Zaprtje Hormuške ožine bi po mnenju dr. Grošlja povzročilo pretres, kakršnega nismo videli od naftnega šoka leta 1973, ko je kartel Opec pod vodstvom arabskih držav uvedel embargo proti državam, ki so podpirale Izrael med vojno Jom Kipur. Cene surove nafte so se štirikratno povečale, kar je sprožilo globalno energetsko krizo. Za primerjavo, cene nafte so tik po izraelskemu napadu na Iran v petek narasle za kar 14 odstotkov. Poznavalec Bližnjega vzhoda in docent na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorske dr. Primož Šterbenc izpostavi, da lahko Iran s pomočjo svoje mreže nedržavnih akterjev in milic, predvsem jemenskih hutijevcev, začne ovirati ali celo zapirati plovbo čez Rdeče morje in na neki točki tudi napade rafinerije in naftna polja v zalivskih državah. Vpliv na ladijski promet: kako odgovarja Luka Koper? Če bodo hutijevci začeli napadati pomorski transport v Rdečem morju, ki je ključen za normalno delovanje Sueškega prekopa, se bodo ladje morale preusmeriti čez južnoafriški Rt dobrega upanja, kar bo dodatno podražilo ladijski promet. Največja družba za prevoz nafte na svetu Frontline je v soboto denimo že začela zavračati nove pogodbe za plovbo v Perzijski zaliv, cene ladijskih zavarovanj pa so poskočile za 20 odstotkov, je poročal Financial Times. Nekateri lastniki tankerjev so od petka začasno ustavili ponujanje svojih plovil za poti na Bližnji vzhod.To bi lahko vplivalo tudi na Luko Koper, kjer odgovarjajo, da se posledice "tako hitro ne odražajo, saj neposrednih vplivov nismo čutili niti v podobnem primeru ukrajinske vojne". Pri pristanišču še povedo, da se posli sklepajo na dolgi rok in jih zato "v takšnih primerih ne izgubiš čez noč". Analitik pri borznoposredniški hiši Ilirika Lojze Kozole meni, da utegnejo napetosti in zapiranje dobavnih poti na Luko Koper vplivati na več načinov: "Višje cene energentov povečujejo stroške poslovanja vsem, medtem ko bi morebitne motnje v Sueškem prekopu ali bojazni pred negotovostjo v drugih vzhodnosredozemskih pristaniščih lahko vsaj deloma spodbudile večje zanimanje za preusmeritev prometa skozi Koper kot varnejšo in stabilnejšo alternativo," je zapisal v komentarju. Nas čakajo podražitve? Cene surove nafte brent so po začetku vojne narasle in se nato nekoliko stabilizirale pri 74 dolarjih za sodček. "Nafta je v zadnjih dneh močno nihala zaradi nove eskalacije konflikta med Izraelom in Iranom. Po izraelskih napadih na iransko infrastrukturo – jedrske objekte, tovarne raket in vojaške poveljniške enote – je cena surovega brenta zabeležila največji dnevni dvig letos," dogajanje na naftnih trgih povzame upravitelj portfelja pri Sava Infond Tomaž Arih. V ponedeljek je cena nafte celo malenkost upadla, vendar ostaja znatno višja kot pred začetkom vojne. Družba RBC Capital Markets je po poročanju Bloomberga zapisala, da so napadi na energetsko infrastrukturo obeh strani jasen razlog za zaskrbljenost, saj so ključni izvozni center na otoku Karg in naftna polja v Iraku potencialno izpostavljeni. Morgan Stanley je svoje napovedi cen surove nafte zvišal za deset dolarjev, pri čemer je navedel povečano tveganje zaradi konflikta.Arih opozori, da je zaradi strahov, povezanih z vojno in blokado Hormuške ožine, naftni trg že pripisal "vojno premijo" v višini od osem do deset dolarjev na sodček, čeprav "osnovni dejavniki ponudbe še niso prizadeti". Arih še omeni ocene analitikov bank Goldman Sachs in Citi, ki ocenjujejo, da kljub povečani negotovosti globalna dobava ni ogrožena in da bi se cene lahko umirile proti koncu leta, razen če bi konflikt prerasel v popolno blokado Hormuške ožine. "V najbolj negativnem scenariju popolne prekinitve iranske oskrbe z nafto in zaprtja Hormuške ožine bi lahko cena nafte narasla na več kot 120 dolarjev za sodček," je za Bloomberg dejal George Saravelos z Deutsche Bank. Spomnimo, surova nafta je rekord dosegla poleti 2008, ko se je cena sodčka gibala pri 150 dolarjih. Zaprtje Hormuške ožine bi po mnenju analitikov bila "jedrska opcija" Irana

zadnje objavljene

pogledi

mnenje

Izraelsko-iranski konflikt lahko zada udarec svetovnemu gospodarstvu

Preberite celoten članek

sponzorirana vsebina

povezani prispevki

izbrano

bonbon

kvadrati