Italijanski in ameriški prazniki po volji Giorgie Meloni

V Združenih državah Amerike je 4. julij dan osvoboditve, eden največjih praznikov. To je dan razglasitve neodvisnosti ZDA. Na ta dan ameriška veleposlaništva po vsem svetu prirejajo sprejeme za predstavnike krajevnih oblasti. Tako tudi tradicionalno v Rimu, v Vili Taverna, rezidenci veleposlanika ZDA. Običajno se sprejema udeležujejo tudi nekateri najvišji predstavniki italijanskih oblasti, predvsem vlade. Vladno delegacijo je letos vodila premierka Giorgia Meloni, ki je tudi nagovorila prisotne. Spregovorila je seveda o ameriškem prazniku in med drugim omenila, da je 4. julij za ZDA to, kar je za Italijo 17. marec. Na ta dan leta 1861 je kralj Viktor Emanuel II., ki je dotlej kraljeval Piemontu in Sardiniji, razpustil to državo in ustanovil Kraljevino Italijo ter zasedel njen prestol.

Med občinstvom se je marsikdo spraševal, od kod ta primerjava. Dejstvo je namreč, da za ta dan v Italiji malokdo ve, da 17. marca ne potekajo nobene državne slovesnosti, to ni dela prost dan, le ob okroglih obletnicah, denimo ob stoletnici leta 1961, je država zabeležila ta dogodek z nekaj priložnostnimi pobudami.

Razlogi so znani. Tista Kraljevina Italija se je namreč slabo končala v trenutku, ko je kralj Viktor Emanuel III. leta 1923 imenoval Benita Mussolinija za predsednika vlade in s tem prižgal zeleno luč fašistični diktaturi. Sledilo je dvajset let fašističnega terorja, zasedba Albanije, italijanska invazija Etiopije, v drugi svetovni vojni smrtonosni pohod na Rusijo, doma pa ves ta čas deportacije in pobijanje političnih nasprotnikov.

V Italiji obstajata dva državna praznika. Prvi je 25. april, dan osvoboditve leta 1945 in seveda padec fašizma. Drugi je 2. junij, dan referenduma leta 1946, ko so se Italijani izrekli za republiko in dejansko pokopali monarhijo.

Giorgia Meloni nad 25. aprilom, ki je dela prost dan, ni navdušena. Vedno najde kak izgovor, včasih celo potovanje v tujino, da se izogne uradnim slovesnostim, ki potekajo po vsej državi. Kot voditeljica stranke, ki je naslednica postfašistične stranke MSI (Italijansko socialno gibanje), očitno ne čuti potrebe, da bi ob 25. aprilu počastila spomin na Italijane, ki so bili žrtve dvajsetletne fašistične diktature.

Ob 2. juniju premierka sodeluje pri uradnih državnih slovesnostih, polaganju venca ob predsedniku republike h grobu neznanega vojaka v Rimu, spomeniku padlim v prvi svetovni vojni, in nato pri ogledu vojaške parade. Tudi 2. junij je dela prost dan.

Zdaj pa je Giorgia Meloni izkoristila ameriški državni praznik za dejansko zanikanje dveh največjih praznikov italijanske republike in promocijo praznika italijanske monarhije. Seveda v Italiji nihče resno ne razmišlja o tem, da bi spet razglasili monarhijo, ampak opozorilo predsednice vlade na 17. marec, ko sama – tako je rekla – slavi nastanek Italije, je verjetno še en korak k obujanju nostalgije po času, ko je bila Italija vse prej kot demokratična država. Skratka, Giorgia Meloni nikakor ne more iz svoje kože.