(KOMENTAR) Janševa igra

Druga interpelacija proti vladi Roberta Goloba, ki so jo tudi tokrat sprožili v SDS, je znova minila brez sklepov in političnih posledic. V državnem zboru je bila sreda navaden delovni dan, ki bo šel zlahka v pozabo, saj brezplodno štirinajsturno prerekanje vsevprek ni imelo nobenega smisla, kaj šele koristnega učinka za državo.

Podčrtati velja, da interpelacija velja za eno od najbolj občutljivih orodij vsakokratne opozicije. Rezervirana je za obravnavo resnih, utemeljenih političnih prekrškov. V SDS so jo sklicali, ker se je Golob v nekem televizijskem intervjuju zaplezal z izjavo, ko je govoril o poslabšanju položaja upokojencev v času druge vlade Janeza Janše pred več kot desetletjem. Za Goloba ni nič nenavadnega, da včasih govori hitreje, kot misli, a ko opozicija zaradi nerodne ali nepremišljene izjave premierja kliče k odgovornosti celotno vlado, je povsem jasno, da gre za zlorabo interpelacije, ki je bila v tem tednu namenjena zgolj načrtnemu stopnjevanju politične napetosti in predvolilnemu boju v režiji SDS.

Nič ni narobe, da opozicija preži na vsako napako iz koalicijskih vrst, a v politiki nekaj šteje tudi občutek za reakcijo. V zadnjih tednih spremljamo najrazličnejše manevre SDS, ki s številnimi poskusi – celo pred celjskim sodiščem, kjer je zabrnela motorna žaga – mobilizira svoje privržence pred parlamentarnimi volitvami čez manj kot leto dni. V tem kontekstu je razpisan tudi referendum o zakonu o dodatku k pokojnini vrhunskih umetnikov, s katerim Janša dokazuje, da lahko po več kot 30 letih na čelu stranke še vedno preseže samega sebe. To ne bo referendum o Golobovi vladi, kot zatrjuje opozicija. O tem se bodo volivci izrekali na prihodnjih državnozborskih volitvah. To bo izključno Janšev referendum, ki bo 11. maja dobil potrditev, koliko državljanov pristaja na njegovo destruktivno igro. Spomniti velja, da je po hudem porazu na volitvah 2022 v tem mandatu izgubil vseh sedem referendumov. 

Problematično je, da je tokratni referendum – tako kot tisti pred leti o družinskem zakoniku – uperjen proti določeni skupini prebivalstva. V tem primeru proti našim najboljšim ljudem na področju umetnosti in kulture. Izjemne pokojnine, ki jih mimogrede prejemajo tudi športni junaki, a jih politika seveda ne problematizira, saj tukaj ni političnih točk, ne bodo v ničemer poslabšale položaja preostalih upokojencev, kot poskušajo prikazati v opoziciji. Izjemne pokojnine za kulturnike prav tako niso nobena novost, saj jih država podeljuje že več desetletij in jih bo še naprej tudi v primeru padca zakona na referendumu. Le da po dosedanjem konceptu brez ustreznih kriterijev, s čimer bi v vodo padla tudi zahteva računskega sodišča, ki je politiki že leta 2009 naložilo, naj merila v zakonu opredeli bolj natančno. Zakonodajnih sprememb se je lotila šele sedanja vlada in v zakon zapisala, da so do izjemnih pokojnin upravičeni le tisti kulturniki, ki so za svoje dosežke prejeli najvišja nacionalna in mednarodna priznanja. 

Pod črto velja, da takšnega referenduma za skoraj 7 milijonov evrov ni mogoče upravičiti z dejstvi in argumenti, ampak večinoma zgolj z manipulacijo in zavajanjem. Ravno zato sklic referenduma z vprašljivo legitimnostjo predstavlja poceni politični trik po vzoru Trumpovega kulturnega boja, ki ga Janša vztrajno prenaša v slovenski politični prostor.