Elektrodistribucija: Modre rešitve za zeleno prihodnost

Pet slovenskih elektrodistribucijskih podjetij (EDP) je na nedavni strateški konferenci elektrodistributerjev pod motom Modre rešitve za zeleno prihodnost največ pozornosti namenilo povečanim investicijam, s pomočjo katerih zagotavljajo pogoje za energetski prehod, in novim tehnološkim rešitvam na distribucijskem omrežju. Kot je povedal Uroš Blažica, predsednik skupščine gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije, razvojni načrt omrežja, ki temelji na pričakovanju intenzivne elektrifikacije v naslednjih letih, narekuje še dodatno povečevanje investicij v omrežje, nadgradnjo sistemov merjenja in drugih sistemov z namenom omogočanja naprednih storitev s področja prilagajanja odjema ter povečano vlaganje v kibernetsko varnost. "Pri nadgradnji omrežja pa so ključni zaposleni v distribuciji, za to je treba skrb namenjati tudi varnosti in zdravju pri delu," je še dejal Blažica.

Za investicije v omrežja 213 milijonov nepovratnega denarja EU

Tina Seršen, državna sekretarka za energetiko na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je izpostavila rekordne investicije, izvajanje regulacije cen elektrike, uspešno upravljanje z naložbami v sončne elektrarne v sistemu net meteringa in tehnično izveden prehod v nov sistem omrežnine. Poudarila je, da ministrstvo prepoznava investicijske potrebe na tem področju in jih uvršča med prioritete, kar se kaže tudi v tem, da so prvič v kohezijo in v Modernizacijski sklad vključili tudi ukrepe naložb v pametna distribucijska omrežja. "V tem mandatu je za investicije v omrežja iz proračuna zagotovljeno skupaj 213 milijonov evrov nepovratnih sredstev," je še poudarila Tina Seršen. Savannah Altvater, vodja distribucije in spodbujanja trga iz evropskega združenja elektroenergetikov Euelectric, pričakuje strmo rast porabe električne energije in proizvodnjo obnovljivih virov energije, kar zahteva povečanje naložb v distribucijsko omrežje, ta trend pa je prisoten po vseh evropskih državah.

Z investicijami, ki jih v okviru Načrta za okrevanje in odpornost izvajajo slovenska elektrodistribucijska podjetja s financiranjem iz sklada NextGenerationEU, posodabljajo omrežje za večjo zmogljivost in odpornost proti motnjam. Do konca marca 2026 bodo zgradili 1300 kilometrov nizkonapetostnega omrežja in 838 transformatorskih postaj z vključenimi elementi pametnega omrežja. Skupna vrednost naložbe elektrodistribucijskih podjetij je 150 milijonov evrov, vrednost sofinanciranja pa 71 milijonov evrov.

Investicijski cikel bo povečal delež načrtovanih izklopov

Predstavniki slovenske elektrodistribucije so soočili tudi poglede o možnostih pridobivanja sredstev za pospešeno investiranje v omrežje in izpostavili stanje in izzive, s katerimi se soočajo v času zelenega prehoda in naraščajoče elektrifikacije družbe.

Urban Likozar, predsednik uprave Elektra Ljubljana, je izpostavil, da so šibke točke predvsem v nizkonapetostnem delu omrežja, ki ga intenzivno nadgrajujejo s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Rešitev za zmanjšanje nenačrtovanih izpadov je kabliranje vodov. "Zavedati se moramo, da se ob povečanem investicijskem ciklu na drugi strani povečuje delež načrtovanih izklopov," še meni Likozar. Aleksander Mervar, prvi mož Elesa, je izpostavil pomen učinkovitega upravljanja merilnih podatkov in odnosa s končnimi uporabniki. Povedal je, da ima Slovenija eno najbolj zanesljivih distribucijskih omrežij v Evropi, kakovost storitev pa je visoka. In da bo letni manko omrežninskih prihodkov za pokrivanje razvoja omrežja ELES-a in EDP-jev letos 221 milijonov evrov, pri čemer je upošteval letno porabo prihodkov od čezmejnih prenosnih zmogljivosti v višini 100,5 milijona evrov. Dejan Božič, direktor sektorja Energetika v Slovenskem državnem holdingu, pa je poudaril, da je leto 2024 zaznamovala učinkovitost, saj so elektrodistribucijska podjetja z istimi resursi realizirala rekordna vlaganja v višini 220 milijonov evrov. 

Z novimi tehnologijami do boljšega izkoristka omrežja

O trendih razvoja na področju energetskih transformatorjev je spregovoril Peter Novak, direktor podjetja Kolektor Etra. "Inovacije, kot so pametni transformatorji, biološko razgradljivi materiali, komponente iz recikliranih materialov in ekološko zasnovane naprave, omogočajo boljše delovanje elektroenergetskih sistemov in skupaj z razvojem materialov prispevajo k večji energetski učinkovitosti, pa tudi k zmanjšanju vplivov na okolje," je poudaril. Boris Kupec, predsednik uprave Elektra Celje, je povedal, da je elektroenergetsko omrežje v Sloveniji že danes pametno – distribucijska podjetja so v preteklih letih veliko vlagala v digitalizacijo, avtomatizacijo, pametne števce, umetno inteligenco in sodobne nadzorne centre. Velik potencial predstavlja tudi visoka strokovna usposobljenost zaposlenih – podjetja so prepoznana kot kompetentni partnerji tudi na evropskem trgu. 

Dr. Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra Gorenjska, se je osredotočil na vlogo aktivnega odjemalca. Čeprav cenovni učinki še niso prisotni, se omrežje spreminja – vpeljujejo se rešitve, kot so hranilniki energije, s tem pa se odpirajo priložnosti za nove energetske storitve. Aplikacijo Moj Elektro so pripeljali do prve faze razvoja, v prihodnje pa si želijo razširiti njeno funkcionalnost in jo še bolj približati uporabnikom. Tatjana Vogrinec Burgar, predsednica uprave Elektra Maribor, pa je povedala, da bodo nove tehnologije uporabnikom omogočile avtomatiziran sistem prilagajanja porabe. Podjetja uvajajo umetno inteligenco, interaktivne agente, ki bodo v pomoč uporabnikom in zaposlenim.