(KOMENTAR) Zeleni razvoj = zeleni preboj

Gospodarstvo bo gnalo podnebne ukrepe oziroma jih že pognalo, smo poslušali ob izvolitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovem novem svetovnem redu, ko je bila ena od njegovih vodilnih zavez deregulacija podnebnih ukrepov oziroma vsega, kar se tiče varovanja okolja. Gospodarstvo je pognal zeleni veter in nič ga ne more ustaviti, sploh ob ostri konkurenci na tem področju. Pa naj bodo politična nihanja še tako turbulentna. 

Če ostanemo za trenutek globalni - Kitajska niža emisije toplogrednih plinov s še pred kratkim za mnoge nepredstavljivo hitrostjo. Ker danes ni dovolj držav soditi le po skupni košarici izpustov, ampak šteje predvsem, za koliko je država sposobna znižati emisije. Kajti to je znamenje, da je na hitrem zelenem tehnološkem vlaku, ki mu pametna gospodarstva sledijo oziroma morajo slediti, če želijo obstati v konkurenčni tekmi. In veliko dokazov za to je predložila tudi Večerova konferenca Zelena transformacija. Namreč, tudi slovensko gospodarstvo ni v nikakršnem zaostanku, dogaja se celo, da rešitve najde prej, kot jim sledi državna regulativa. So pa razlike med sektorji precejšnje.

Slovenija sicer emisijsko ni država, ki bi ključno prispevala k skupni količini toplogrednih plinov, je pa med najbolj ranljivimi. Kajti Evropa se segreva hitreje od svetovnega povprečja in Slovenija s sredozemskim vplivom še malo hitreje od Evrope. Zato je ključnega pomena ne le nižanje izpustov ogljikovega dioksida, temveč predvsem krepitev odpornosti in prilagajanje na spremenjene razmere. Kar se prvega tiče, smo res na repu Evrope, prirast beležimo le pri izkoriščanju energije sonca, kjer smo popolnili osem odstotkov sonca v energetski mešanici, a z razvojem pametnih distribucijskih omrežij in hranilnikov bo tudi ta prehod lažji. Spodbude, ki jih predvideva država, bodo več kot dobrodošle. Seveda pod pogojem, da končno dobimo podnebni zakon, ki je predpogoj za pridobivanje evropskega denarja. A to je menda le manjši zatik v kolesju. Ali bi to vsaj moral biti. 

Ker če že politika črni in postavlja zeleno tranzicijo za politično strašilo, podjetja tega zagotovo ne počno. Podprto z dejstvi. Raziskave so namreč pokazale, da evropska podjetja vedno bolj lobirajo za močne podnebne ukrepe, kar po mnenju analitikov izpodbija pripoved, da podjetja vidijo zelena pravila kot grožnjo dobičkom. Delež podjetij, katerih korporativno lobiranje je "usklajeno" s potmi za doseganje globalnih podnebnih ciljev, se je glede na analizo 200 največjih evropskih podjetij InfluenceMapa povečalo s treh odstotkov v letu 2019 na 23 odstotkov v letu 2025, medtem ko je delež podjetij, ki so bila ocenjena kot "neusklajena", padel s 34 na 14 odstotkov. Seveda bo tu in tam priletel kak očitek glede okoljskih pravil, ampak v splošnem je zeleni razvoj za gospodarstvo pravzaprav zeleni preboj.