E-oskrba na domu: Uporabnik se počuti bistveno bolj varnega

Ko pridejo ljudje v leta, ko lahko postanejo padci ali nenadne slabosti pogostejši in (še bolj) nevarni, ali pa to izkušnjo starejši celo že imajo, začnejo razmišljati o tem, da bi bilo dobro zagotoviti si pomoč v taki situaciji. Socialnovarstvena storitev e-oskrba oziroma oskrba na daljavo to pomoč zagotavlja, omogoča pa tudi detekcijo dima (požarna varnost) in izliva vode (poplavna varnost). Poleg tržne oblike storitve so (v nekaterih primerih) na voljo tudi možnosti sofinanciranja.Mariborska občina subvencionira storitev do 50 uporabnikomV Telekomu Slovenije e-oskrbo zagotavljajo od leta 2017. "Na voljo je tudi v naši redni ponudbi. Osnovni paket vključuje varovalni telefon in zapestnico z gumbom za klic na pomoč ter SIM-kartico z neposredno povezavo v asistenčni center. Da bi čim več zainteresiranim omogočili lažji dostop do storitve, smo skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) decembra 2017 k projektu 'Varni in povezani na domu' povabili tudi občine," pravijo v Telekomu. K projektu jih je pristopilo 28, ki e-oskrbo zdaj sofinancirajo - sicer zelo različno: od pet evrov mesečno pa do plačila v celoti - okoli 200 občanom. Med občinami je tudi mariborska, ki že pet let vsako leto razpiše subvencijo e-oskrbe za 50 uporabnikov v višini 10 evrov mesečno za obdobje 24 mesecev. Nov razpis bo objavljen v kratkem. Kakšno pa je zanimanje za subvencije oziroma oskrbo na daljavo? "Storitev se je pri nas 'dobro prijela'. Število uporabnikov sicer variira: veliko jih predčasno prekine uporabo, ker storitve več ne potrebujejo. Največkrat je razlog preselitev v dom za starejše, saj se pogosto na e-oskrbo prijavijo, ko čakajo na sprejem v dom. Imamo pa tudi kar nekaj uporabnikov, ki dobivajo subvencijo več let: ko jim poteče, se ponovno prijavijo na razpis," pojasnjuje Nina Sophy Čirić, strokovna delavka na Mestni očini Maribor. Velika večina uporabnikov v Mariboru je starih 80 let in več. Poleg starosti (nad 65 let) je treba izpolnjevati še kak drug pogoj (bivanjski, socialni oziroma zdravstveni) - največ uporabnikov denimo izpolnjuje pogoja, da so stari nad 65 let in živijo sami.Za pet tisoč uporabnikov brezplačnoTo pa ni (bila) edina možnost subvencionirane storitve. Pet tisoč uporabnikov iz vse Slovenije ima namreč e-oskrbo povsem zastonj. Marca lani je bil Telekom Slovenije skupaj z ZDUS-om na javnem razpisu izbran za izvajalca projekta Ministrstva za zdravje E-oskrba na domu, v okviru katerega EU iz Evropskega socialnega sklada do 30. septembra 2023 sofinancira uporabo E-oskrbe do pet tisoč upravičencem. "Skupaj z ZDUS-om smo vsa razpoložljiva mesta zapolnili v začetku septembra 2022, okoli dva tisoč upravičencev pa na e-oskrbo še čaka," pravijo pri Telekomu. Podravska regija je med tistimi, kjer je bilo po e-oskrbi (naj)več povpraševanja: s tega območja je 874 uporabnikov, kar nekaj jih na priklop še čaka. Tako Telekom kot ZDUS si prizadevata za zagotovitev dodatnih sredstev, s katerimi bi lahko e-oskrbo zagotovili več upravičencem, in za podaljšanje sofinanciranja storitve po 30. septembru letos do uveljavitve pravice do e-oskrbe iz Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDO).V ZDUS-u opozarjajo, da so upravičenci projekta v hudi stiski, ker še vedno ne vedo, ali bodo po 30. septembru do uveljavitve Zakona o dolgotrajni oskrbi še upravičeni do brezplačne storitve. V negotovosti so tudi tisti, ki pogoje izpolnjujejo, a še čakajo na vključitev zaradi omejenih možnosti. "Naši prostovoljci programa Starejši za starejše so obiskali okoli deset tisoč ljudi, za katere so ocenili, da potrebujejo takšno pomoč," pravijo v ZDUS-u in dodajajo, da je Slovenija, odkar poteka projekt E-oskrba na domu, "močno zmanjšala zaostanek glede dostopnosti in razširjenosti e-oskrbe, ki je v razvitih državah brezplačno zagotovljena okoli desetim odstotkom prebivalstva, starejšega od 65 let". Kako torej naprej? Na Ministrstvu za solidarno prihodnost pravijo, da se problematike zavedajo: "Aktivno preučujemo vse možnosti ureditve instituta e-oskrbe in iščemo rešitve za čas po zaključku projekta. V ta namen se naslednji teden sestanemo z relevantnimi deležniki, s katerimi bomo poskušali začrtati dogovor. Obstoječi uporabniki bodo pravočasno obveščeni o nadaljnjih začrtanih rešitvah."Kakšne so izkušnje?Kakšne pa so izkušnje z e-oskrbo? "V slabem letu dni je okoli 50 odstotkov uporabnikov 'sprožilo' klic za pomoč oziroma alarme v asistenčni center, ker so potrebovali asistenco, nekateri pa pogovor z zdravstvenim osebjem zaradi osebne stiske, osamljenosti. Vsi so nemudoma prejeli pomoč ali pa socialno naravnan pogovor. Organiziranih je bilo več kot tisoč pomoči na domu in več kot 200 nujnih medicinskih pomoči. Vsi, ki so slednjo potrebovali, so bili pravočasno hospitalizirani, preprečeni so bili zapleti zaradi čakanja in le mislimo si lahko, kaj bi se pripetilo, če take pomoči ne bi imeli. Zaradi pravočasne pomoči je bilo tudi manj stroškov zdravljenja na račun ZZZS in manj predčasnih odhodov v institucionalno varstvo. Razbremenjen je bil sistem zdravstvenega in socialnega varstva," odgovarjajo v ZDUS-u. "Asistenčni center je od maja 2022 do aprila 2023 prejel 20.236 klicev uporabnikov e-oskrbe. V tem obdobju je pomoč organiziral 1037 uporabnikom, od tega je bil 201 primer takšen, da je bila potrebna organizacija pomoči z intervencijo nujne medicinske pomoči. 227 uporabnikov je potrebovalo pomoč zaradi padca v domačem okolju, 126 uporabnikov pa je potrebovalo pomoč zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja," pa z natančnimi številkami postrežejo pri Telekomu. In dodajo še ugotovitve raziskave, ki je bila konec leta 2022 narejena med 500 uporabniki: e-oskrba jim je bistveno izboljšala občutek varnosti, s tem pa tudi omogočila boljšo kakovost življenja v domačem okolju. Uporabnikom je uporaba storitve e-oskrba enostavna, organizacijo pomoči v najtežjih trenutkih, ko so potrebovali pomoč, pa ocenjujejo kot odlično. 80 odstotkov anketiranih si želi, da bi lahko e-oskrbo uporabljali tudi v prihodnje, le tretjina bi si jih jo lahko plačala sama. Okoli 15 odstotkov bi jih ob izgubi e-oskrbe moralo poiskati drugo obliko pomoči (na primer odhod v dom). Zaradi pravočasne pomoči je bilo tudi manj stroškov zdravljenja na račun ZZZS in manj predčasnih odhodov v institucionalno varstvo "To je pametna ideja, jo zelo priporočam" Že drugo leto uporablja e-oskrbo tudi gospa Erna Grajfoner iz Maribora. "Zaradi zdravstvenih težav in tudi let, imam jih več kot 80, mi je to uredila hčerka. To je zelo pametna ideja, še posebno če človek živi sam, tako kot jaz. Če bi bilo kaj narobe, lahko takoj dobim pomoč. Zdaj se počutim veliko bolj varno in to povezavo na daljavo bom gotovo imela še naprej, priporočam jo tudi vsaki starejši osebi, ki živi sama. Hčerka živi v Veliki Britaniji, vsak dan me pokliče. Tudi ona se zdaj počuti bolj sigurno, ker ve, da jo bodo poklicali, če bi bilo kaj narobe. Imam tudi mucka in vem, da bo poskrbljeno zanj, če se mi slučajno kaj zgodi," je z e-oskrbo zadovoljna gospa Erna, ki je v program vključena preko projekta Varni in povezani na domu, v katerem storitev sofinancira mariborska občina.

zadnje objavljene

pogledi

mnenje

E-oskrba na domu: Uporabnik se počuti bistveno bolj varnega

Preberite celoten članek

sponzorirana vsebina

povezani prispevki

izbrano

bonbon

kvadrati