(KOMENTAR) Slovenija med priložnostjo in realnostjo

Več denarja. Nekako tako bi najbolj povedno strnili sporočilo slovenskega ekosistema startupov. Podjetniški potencial je, tudi vera vanj je neomajna že leta, podporno okolje se razvija, kar pa manjka, je denar. Zato ne čudi, da so dolgoletni organizatorji Podima, regijsko odmevnega dogodka startup in inovacijske skupnosti, mariborska Tovarna podjemov, letos združili moči z vodilnim skladom tveganega kapitala, Silicon Gardens Fund. Da bodo najboljša zagonska podjetja iz regije segla v roko globalnim vlagateljem, skladom tveganega kapitala in tudi angelskim investitorjem, skratka vsem z vzvodi, da podprejo ideje, ki vznikajo v okolju.

Fraza, da je recesija lahko priložnost, je še najmanj floskula v okolju startupov. V času gospodarskih upočasnitev, ko tradicionalna podjetja iščejo načine za preživetje, se (lahko) prav startupi izkažejo kot motorji nove rasti. Njihova naravna prilagodljivost, zmožnost hitrega eksperimentiranja in osredotočenost na inovacije jim dajejo prednost v razmerah, ko se trg spreminja in ko so uporabniki – pa tudi podjetja – bolj dovzetni za nove ideje. Startupi - z majhnimi, agilnimi ekipami in svežo perspektivo - znajo ponuditi odgovore, ki so jih tradicionalni akterji prezrli ali zamudili.

Navkljub stereotipom, da startupi nastajajo v študentskih sobah, garažah ali kleteh in da so jedro ekipe mladi, malo izkušeni posamezniki, je danes resničnost precej drugačna. Poglobljene raziskave kažejo, da je povprečna starost ustanoviteljev startup podjetij v ZDA 42 let. V visokotehnoloških podjetjih je ta starost celo 43 let, pri ustanoviteljih najhitreje rastočih "samorogov" pa kar 45 let.

Možnosti za uspeh naraščajo z izkušnjami: ustanovitelj pri 50 letih ima skoraj dvakrat večjo verjetnost, da bo ustanovil podjetje, ki bo bodisi doseglo vstop na borzo bodisi ga bo prevzelo večje podjetje, kot nekdo, ki je star 30 let. Podjetništvo torej ni zgolj igrišče mladih, temveč vse bolj tudi prostor prekaljenih strokovnjakov.

Tudi v Sloveniji se kažejo znaki tega trenda. Mnogo startupov danes nastaja v sodelovanju med različnimi generacijami – med starši in otroki, med izkušenimi podjetniki in mladimi razvijalci. Preplet različnih znanj in pogledov, ki prispeva k bolj premišljenemu poslovnemu razvoju.

Slovenski ekosistem startupov​ ima mnogo razlogov za optimizem, a tudi precej izzivov. Tudi iz Slovenije izhajajo globalne zgodbe. A hkrati ima večina najuspešnejših startupov svoj sedež v tujini – zaradi bolj ugodnega administrativnega in investicijskega okolja. Še huje - prav zato, da lahko prejme investicijo, mora marsikateri startup svoj sedež prenesti iz Slovenije v tujino. Sicer denarja ne bo.

Da startupom v Sloveniji še vedno primanjkuje dostopa do (semenskega) kapitala, ostaja ena večjih sistemskih ovir. Brez zadostnih finančnih spodbud težko razvijejo produkt, ekipo in vstopijo na tuje trge. Tujim vlagateljem pogosto niso dovolj privlačni ne davčni sistem, ne zapleteni postopki zaposlovanja tujcev, ne dolgotrajni administrativni postopki.

Zavedanje pomena startupov za prihodnost gospodarstva raste, z njim rastejo tudi pobude, med njimi sveža Slovenska startup strategija, ki si prizadeva vzpostaviti podporno okolje ter obravnava najbolj pereče izzive. Zato, da Slovenija ne bi obstala med priložnostjo in realnostjo.