Pesnik, literarni mentor in pedagog: "Učence mi je uspelo navdušiti, da imajo slovenščino kar radi"

Ptujčan David Bedrač, ki zadnja leta živi v Mariboru, se je podpisal pod sedem pesniških zbirk za odrasle. Steza prijaznih besed, ki je nazadnje izšla pri Mladinski knjigi, pa je njegova peta zbirka za otroke. Uvaja jo s povabilom k temu, da otroci postanejo "pravi mojster ali mojstrica prijaznosti": "Dragi otroci, naj vas prijazno povabim na stezo, sestavljeno iz samih prijaznih besed. Kakšna steza pa je to, se najbrž sprašujete. Takšna, da ste na njej dobrodošli vsi; takšna, da vsakogar napolni s prijateljstvom, srčnostjo, z veseljem in lepimi mislimi; takšna, da kar prekipeva od vsega prijetnega!"

Lahko bi rekli, da je zadnja zbirka nastajala najdlje od vseh. Od leta 2002, odkar Bedrač svoje pesmi redno objavlja v kultnih otroških revijah Ciciban in Cicido, se jih je nabralo približno 200. Urednica otroškega in mladinskega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga Irena Matko Lukan se je domislila, da bi iz njih naredili izbor. Steza prijaznih besed (i)zbira 57 pesmi, večina med njimi je že bila objavljenih, tri so v zbirki zapisane prvič, krasijo jo ilustracije Maše Kozjek. Toda izbrati in urediti toliko pesmi v smiselno celoto se sliši lažje, kot je, danes s knjigo v roki pripoveduje Bedrač. "Na začetku sem bil nad zamislijo navdušen, vmes pa sem se spraševal, kako to sploh speljati. Kako iz nabora dobiti sredico, ki ima rep in glavo. Material smo krčili in nazadnje zreducirali tako, da ima dramaturgijo, notranjo logiko - zbirko uvaja pesem z naslovom Črkomet, ki meče besede v svet, zadnja v zbirki pa je pesem Knjigoljub, ki zapre platnico knjige, da gre spat in jo bo jutri znova nekdo vzel v roke." Ponovno branje in soočenje s pesmimi, med katerimi imajo nekatere že dolgo brado, je Bedrača navdalo z dvojnim občutkom, na kako je vmes že pozabil in se spet navdušil, da mu je dobro uspela, in obratno. "Tu in tam sem kakšno polikal, zgodile so se drobne spremembe pri kakšni kitici ali verzu, saj poezijo razumem kot živo tkivo, ki se lahko skozi čas in prostor tudi spreminja. Večinoma pa so pesmi ostale avtentične."

Bedrač je tudi učitelj slovenščine, poučuje v Osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju. "Učence mi je uspelo navdušiti, da imajo slovenščino kar radi. Zraven športne vzgoje," se smeje. "Najti ravnotežje med strogostjo in tem, da si jim zabaven in sprejemljiv, je danes težko. Delati z mladino ni preprosto. Zasičeni so s telefoni in družbenimi omrežji." V 22 letih, odkar poučuje, opaža velike razlike med generacijami. "Toliko let v razvojnem človeškem pogledu ni veliko, toda med generacijami se to pozna. Način razmišljanja današnjih otrok je povsem drugačen, bolj razpršen, digitalen, otroci težko dlje časa ohranijo koncentracijo."

Otroke se da navdušiti tudi za poezijo

Toda da se jih, če ubereš zanimiv pristop, v katerem s čustvi pokažeš, da ti je za to mar, navdušiti tudi za poezijo, meni Bedrač. "Poezija ima v primerjavi s prozo to prednost, da je z vidika obsega mnogo krajša. Če jo še malo zaviješ, recimo v recitacije, rime, s čimer se jaz poigravam na veliko načinov, jo vzamejo za svojo. Rečem jim, da romana ne moreš v celoti objaviti na družbenih omrežjih, pesem pa lahko. Sicer nisem nikoli preverjal, ali je kdo izmed učencev to zagrabil, toda pomembno je, da zamisli o približevanju poezije mladim spravimo v življenje, da gremo mi do njih. Mladi gredo v neke svoje svetove, in če jih ne bomo ujeli, nam res lahko pobegnejo drugam, proč od branja, proč od knjige, kar bi bila velika škoda. Najprej starši, potem pedagogi, pravzaprav pa vsi odrasli smo odgovorni za to, da otroci berejo."

Odnosi bolj pomembni od snovi

Tudi pri prijaznosti otrok in mladih je analogija podobna, je prepričan Bedrač. Odvisna je od tega, koliko prijaznosti vidijo pri odraslih. "Še vedno verjamem, da so prav vsi otroci v srcu dobri, vsi imajo v sebi nekaj lepega, prijaznost jim je na neki način prirojena. Gre samo za vprašanje, ali jo znamo negovati, spodbujati ali pa to čisto srce težnje odraslega sveta pozneje okrušijo, morda celo uničijo." Odgovornost pedagogov je, da prijaznost gojijo v spoštljivem medsebojnem odnosu. "To se mi velikokrat zdi pomembneje od učnih vsebin, ki jih podajamo. Da bo otrok pozabil, kdaj se je rodil Ivan Cankar, ali da je Krst pri Savici ep, se mi v nekem človeškem smislu zdi manj pomembno kot to, da jim privzgojimo medsebojno spoštovanje, razumevanje, da smo različni in da se moramo taki sprejemati. To otrok nese sabo v življenje."

Bedrač bo kmalu izdal tretji priročnik o pesnjenju, v njih se trudi, "da bi duhomorne literarnoteoretične izraze spravil v bolj zabavno, človeško, bolj dostopno obliko tudi za tiste, ki ne izhajajo iz literarnih ved." Od študentskih let je tudi literarni mentor, v tej vlogi je sodeloval pri založbi Litera, festivalu Mlade literature Urška, pesniški olimpijadi, pripravil literarno delavnico na Dnevih poezije in vina, našteva. "Nekateri med temi mladimi avtorji so danes uveljavljeni, objavljajo v literarnih revijah, nekateri imajo celo samostojne knjige. Dober je občutek, ko vidiš, da si k temu tudi sam dodal kamenček ali dva." Pri otroških bralcih najbolj ceni iskrive odzive, ki ga kdaj dosežejo po družbenih omrežjih, na branjih v živo ali pa na nepričakovanih mestih, recimo na vlaku. "Slišati, da otrok zvečer več ne zaspi brez mojih pesmi, je čudovit občutek," še dodaja pesnik, literarni mentor in pedagog.