Barbara Gavez Volčjak
V okviru festivala Odprte hiše Slovenije je bilo letos v Mariboru na ogled tudi prenovljeno staromeščansko stanovanje na naslovu Ulica Moše Pijada 31, ki je dal celotnemu projektu ime MP31. V hiši iz leta 1897 je notranja oblikovalka Breda Strdin lani dokončala obnovo dvoetažnega stanovanja v prvem nadstropju, kupljenega že pred več leti.
Stanovanje na Taboru je že na prvi pogled kazalo, da je "dalo že marsikaj skozi", kot se izrazi sogovornica, in čeprav se je že prej lotevala obnov bivališč v podobno slabem stanju, je bil to zanjo velik zalogaj. Ko so odstranili vso opremo in do golega oluščili stene, so se pokazale številne značilnosti starega načina gradnje, od uporabe peska med tramovi za izolacijo, trstike v stenah do posebnih presenečenj. "Odkrivali smo materiale, ki jih prej še nismo videli. Med peskom smo našli tudi odpadne materiale, kot da so gradbeniki tja skrili odpadke, ki jih je bilo na gradbišču sredi mesta težko odpeljati kam drugam," se začetkov obnove spominja Breda Strdin.
Osnovna razporeditev je ostala enaka
Razporeditev prostorov po besedah oblikovalke sledi klasičnim smernicam meščanskih stanovanj, v spodnji etaži so kuhinja, prehodna jedilnica in dnevna soba ter stranišče, v zgornji etaži so bili štirje manjši prostori. "Osnovno razporeditev smo bolj ali manj pustili enako, le v zgornjem nadstropju smo podrli nekaj montažnih sten, ki so bile najverjetneje postavljene pri eni od prenov stanovanja. Zato tudi niso bila potrebna rušitvena dela, ki bi zahtevala statične izračune in posege, saj nismo posegali v osnovno konstrukcijo," opisuje sogovornica. Nekatere stene so preplastili s ploščami in jih s tem dodatno stabilizirali.
Več pozornosti so zahtevala tla, ker so morali odstraniti prejšnjo izolacijo, da so lahko vgradili talno ogrevanje. Treba je bilo utrditi podlago, da so lahko nanjo nanesli estrih in vanj potopili cevi talnega gretja, ki je priključeno na etažno plinsko peč. "Osnovno konstrukcijo tal smo obložili z malo bolj sodobnimi materiali, s tem pa smo tudi nekoliko izboljšali izolacijo," pojasnjuje Breda Strdin. Za talno ogrevanje se je odločila zaradi visokih stropov in s tem velike prostornine, ki jo po njenem mnenju najbolj ogreje enakomerna toplota, sevajoča iz tal. "Mislim, da talno gretje te visoke prostore ogreje bolje kot radiatorji, ki so bili vgrajeni prej. Zaradi toplote, ki prehaja navzgor, je bivanje prijetnejše."
Svetla, odprta mansarda
V nadstropje so po besedah sogovornice vodile ozke, strme stopnice, te so z drugačno usmeritvijo nekoliko podaljšali in znižali, s tem pa olajšali dostop do mansarde. V njej je zdaj poleg dveh sob moderno urejena kopalnica, predvsem pa veliko svetlobe. Prej so bili stropi nižji in strešna okna precej manjša, zato je bil občutek v mansardi nekoliko utesnjujoč. "Podstrešni prostori so zmeraj prijetni, če imajo še veliko naravne svetlobe, pa je občutek toliko prijetnejši. Zato smo želeli ustvariti večje, bolj odprte, lahkotnejše prostore," razlaga Breda Strdin. Tako so se najprej lotili obnove strehe: zamenjali so nekatere šibke tramove, na novo položili deske in kritino, namestili boljšo izolacijo, odprli strop do slemena ter vstavili večja okna. Ker se sleme v tem delu hiše prelomi v obliki črke L, je mansarda razgibana in dopušča zanimive možnosti opremljanja.
V spodnji etaži so prostori, kot rečeno, razporejeni enako, kot so bili zasnovani, saj je v staromeščanskih stanovanjih po besedah sogovornice težko spreminjati razporeditev. Zato so tudi napeljave večinoma ohranili v istih vertikalah, le zamenjali so jih z novimi. Ker se je v stanovanju pod tem pojavljala vlaga na stenah, so za vsak primer vgradili tudi decentraliziran prezračevalni sistem. "Nismo hoteli tvegati vlage, ki je v teh starih gradnjah pogosta. S tem razlogom smo vgradili tudi kakovostna lesena okna, ki 'dihajo' s stavbo, ne tako kot sodobna plastična, zaradi katerih so stavbe preveč zatesnjene," pojasnjuje Strdinova.
Klasična tla in sodobne stene
V kuhinji, jedilnici in dnevni sobi so po tleh položili klasični parket iz dimljenega hrastovega lesa, ki zaradi termične obdelave potemni in daje prostoru eleganten videz. V jedilnici ga dopolnjujejo še živahne tapete s stiliziranim organskim vzorcem, ki se lepo ujamejo s pohištvom čistih linij, izdelanim iz masivnega lesa. V drugih prostorih so tla in tudi nekatere stene obdelani z dekorativnim betonom, debelim le nekaj milimetrov. „Mešanica cementnega prahu in polimerov je nekoliko elastična in se tudi malo poda. To sicer ne pomeni, da prenese močne udarce, manjše raztezanje pa že. Prednost tega materiala pa je predvsem v tem, da je razmeroma gladek in ga je mogoče zlahka očistiti, hkrati pa ni nikjer nobenih stikov, saj je površina brez fug,“ opisuje Breda Strdin. Ker je dekorativni beton vodotesen, so ga uporabili tudi na stenah in tleh v kopalnici. Nekoliko strukturirana površina s svojim vzorcem obenem tudi popestri ambient.
Omenili smo že pohištvo v jedilnici, po zamisli Brede Strdin, ki se ukvarja z oblikovanjem interjerja, ga je izdelal mizar, enako kot kuhinjske omarice, elemente v dnevni sobi, vgradne omare v veži in omarice za umivalnike v kopalnicah. "Želela sem pohištvo po meri, da lahko kar najbolje izkoristim prostor in mu dam videz, ki si ga po mojem mnenju zasluži," pravi oblikovalka. Pohištvo je dopolnila z nekaj dizajnerskimi kosi opreme, denimo mehko preprogo v dnevni sobi, zanimivimi svetili in udobno sedežno garnituro.
Vrata, ki pritegnejo poglede
Poseben izziv so bila po besedah Brede Strdin notranja vrata, ker je želela ohraniti originalne podboje, saj dajejo staromeščanskim stanovanjem poseben čar. Vendar so ob brušenju in pleskanju ugotovili, da je les preslabo ohranjen, in so na enak način naredili nove podboje. "Obenem pa sem hotela stara, polna lesena vrata zamenjati s takimi, ki bi prepuščala svetlobo. Iskala sem torej element, ki bi odprl prostor, a hkrati ne bi uničil vzdušja v stanovanju," razlaga sogovornica. Odločila se je za kovinska vratna krila z vložkom, v katerega so vstavljena stekla. "Svojo idejo sem hkrati predstavila mizarju, pri katerem sem naročila podboje, kovinarju in steklarju. Mojstri so se povezali med seboj, ker je bilo treba leseni podboj toliko poglobiti, da je kovinski profil lepo sedel v utor, in na srečo je moja zamisel uspela," oblikovalka razloži, kako je treba zastaviti delo, da so na koncu vsi zadovoljni.
Obnova je lahko vreča brez dna
Najtežji del prenove je bil po besedah sogovornice odločiti, koliko časa in sredstev naj ji nameni. Stanovanje je bilo v osnovi namenjeno najemu, a čeprav v njem ne bo živela sama, oblikovalka ničesar ni želela narediti polovično. "Stanovanje je imelo dušo in to sem želela ohraniti, vendar ni dovolj, da je lepo samo na pogled, zagotavljati mora tudi kakovostno bivanje. Je pa tako staromeščansko stanovanje lahko vreča brez dna, če se dela ne lotiš premišljeno. Odločiti se je treba, katere materiale uporabiti, da bo prijetno in bo dalo občutek čistosti, kje kupovati opremo, da bo na enakem nivoju. Veliko moči mi je vzelo to nenehno tehtanje med kakovostjo, videzom in finančno sprejemljivostjo," pojasnjuje Breda Strdin. Iz detajlov, kakršen je denimo domiselno zasnovana vgradna omara v veži, ki za svojimi vrati skriva plinsko peč, prostor za garderobo ter za pralni in sušilni stroj, pod stopnicami pa so še predali za shranjevanje, je jasno, da je v stanovanje vložila veliko znanja in tudi ljubezni. Nasploh poudarja, da je smotrno obnavljati stavbe, ki jih že imamo, zlasti če so dovolj dobro ohranjene, ne le na hitro graditi vedno novih. To so po njenem mnenju stanovanja čudovitih zgodb.
