Lekcije za današnji čas: Imamo moč govoriti in nekaj spremeniti

Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je med drugim obiskala ravensko štauharijo. Gre za enega izmed 18 projektov, ki so prejeli sredstva na javnem razpisu, namenjenem občinam iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki bodo omogočili obnovo pomembnih kulturnih spomenikov in njihovo ponovno vključitev v življenje skupnosti. Načrtov za objekt veliko, ambicije pa visokeZa nadaljnjo obnovo stare železarne so iz razpisa so na Ravnah prejeli milijon evrov. Da gre za unikatno zgodbo v slovenskem in širšem prostoru, je prepričana ministrica. "Ponosna sem, da smo uspešno zaključili del projekta in smo tik pred tem, da podpišemo pogodbo za njegovo nadaljevanje," pravi. Poplave so objekt poškodovale, a obnova gre po načrtu, poudarja. "To je tudi zaradi tega, ker je odnos zaposlenih, občine, ljudi do dediščine več kot le poklic, temveč poslanstvo," je prepričana. Da si občina že desetletja prizadeva za obnovo štauharije, pravi dr. Tomaž Rožen, župan. "A so bila sredstva, ki jih je bila občina sposobna vlagati, majhna," pojasnjuje. Da je načrtov za objekt veliko, ambicije pa visoke, dodaja. "Gre za živ prostor, prostor kulture, medgeneracijski prostor. Sem želimo pritegniti mlade, turiste, saj je kultura pomembna tudi za obiskovalce. Predvidevamo, da bo to magnet za obiskovalce našega kraja in koroške regije," je prepričan Rožen. Da ne gre samo za sanacijo objektov, temveč tudi za nadgradnjo vsebin, pa pravi Tadej Pungartnik, direktor Koroškega pokrajinskega muzeja. "S prenovitvijo objektov postajamo stičišče kulture, turizma, gospodarstva in izobraževanja. To ni dosežek samo za naš muzej, temveč za celotno Mežiško dolino," še dodaja. Kot poudarja, pa je to šele prvi korak. "V prvem delu smo obnavljali štauharijo in laboratorij, sedaj pa bomo začeli z obnovo personala, ki bo zaokrožil območje stare železarne," pojasnjuje. Manjka privzgoja empatijeV razstavišču muzeja Ravne na Koroškem pa so ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne skupaj z ministrico debatirali, kako dogajanje tistega časa odmeva v današnjem, kako ga vidimo danes in ali lahko iz tistega obdobja najdemo lekcije za današnji čas. Na okrogli mizi so sodelovali pripadniki različnih generacij - Iva Hancman, mlada pisateljica in dijakinja Gimnazije Ravne, Maks Večko, predsednik ravenske organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Mežiške doline, Iva Potočnik, profesorica slovenskega jezika in književnosti, in dr. Dejan Meh Savić, okoljevarstvenik in filozof. "Najbolj me muči, da še vedno obstajajo temne liste, teme, ki se jih ne dotikamo, zato se stvari brišejo, odhajajo iz našega spomina," pravi Večko. Da se danes ne govori več o tem, a je pod gradom obstajalo taborišče, v katerem je živelo okrog 500 prisilnih delavcev, pojasnjuje. "Naloga zgodovinarjev je, da se zakopljejo v dokumentacijo, ki je vedno težje dostopna," poudarja. Da se za razliko od otroštva v tistem obdobju danes ukvarjajo s popolnoma nepomembnimi stvarmi, pravi Hancmanova, najmlajša v debati. "Mene na primer najbolj skrbi, če bom naslednje leto opravila maturo. Zato se mi zdi pomembno, da ohranjamo spomin na to, kaj se je dogajalo, saj se z leti izgubljajo tisti, ki so to doživeli in doživljanja iz prve roke," pravi dijakinja. Da se ni zavedala, kako malo zares ve o drugi svetovni vojni, je iskrena. "Žalostno je, da se iz zgodovine nič nismo naučili," še pravi. Da je neverjetno, kako prisotna je druga svetovna vojna med nami, hkrati pa ne vemo več podrobnosti, pa pravi Meh Savić. "S tem tudi pozabljamo na lekcije," je jasen. "Včasih iz javne razprave dobiš občutek, da je šlo za spopad dveh velikih sil. Treba se je spomniti, da je bila na delu zločinska ideologija, ki je ene ljudi označila za prave, druge pa za napačne," pojasnjuje. Da je glavna lekcija tistega obdobja, kaj so sposobni ljudje narediti, ko imajo en način razmišljanja, še pravi. Da je okno v svet k drugačnemu človeku ravno literatura, je prepričana Potočnikova. "Je naše zrcalo, odpira rane, kaže pot naprej, omogoča samospraševanje," je jasna. Da je pri vzgoji dobrega človeka ključna družina, še pravi. "Na eni strani na ravni države pozabljamo, da imamo moč govoriti in nekaj spremeniti, da majhnost ni nujno tisto, kar te omejuje," pa pravi ministrica. "V institucijah manjka privzgoja empatije. V nekem trenutku se nam je to vsem zazdelo premalo znanstveno in bistveno. Naloga pa je privzgajanje empatije in sočutja, to nas dela ljudi," je prepričana. Da je pri spominu in opominu ključen predvsem pogovor, se strinjajo sogovorniki.Ustanovili lokalni odbor Levice Ob obisku so na Prevaljah ustanovili tudi lokalni odbor Levice. “Koroška je izjemna in pomembna regija – z močnimi skupnostmi, delovno tradicijo in ljudmi, ki cenijo solidarnost, pravičnost in povezanost. Tu imamo v Levici veliko podpornikov, simpatizerjev ter aktivnih članov in članic, ki so že dolgo vpeti v lokalno okolje in s svojim delom vsak dan uresničujejo vrednote, ki jih kot stranka zastopamo," je dejala ministrica. Ob ustanovitvi je bilo poudarjeno, da Levica vstopa v Mežiško dolino s preprostim in jasnim ciljem: vrniti politično moč delovnim in ustvarjalnim ljudem, ki vsak dan držijo pokonci skupnost — v tovarnah, šolah, bolnišnicah, na poljih in v domovih.

zadnje objavljene

pogledi

mnenje

Lekcije za današnji čas: Imamo moč govoriti in nekaj spremeniti

Preberite celoten članek

sponzorirana vsebina

izbrano

bonbon

kvadrati