Branka Bezjak
Andreja Kutin
Silvo Babič je alpinistični inštruktor in planinski vodnik. Svoje izkušnje, strast do plezanja in tudi adrenalina - eno obdobje se je ukvarjal tudi z jadralnim padalstvom - zdaj povezuje s poklicem. Kot alpinistični inštruktor, inštruktor športnega plezanja in planinski vodnik pri Alpskem društvu Stratus, ki so ga s somišljeniki, kolegi alpinisti, ustanovili pred več kot 20 leti, vodi tečaje varnega gibanja v gorah in je predsednik omenjenega društva.
Gorniki so najbrž v tesnejšem stiku z naravo kot marsikdo drug in posledično opazujejo spremembe iz prve vrste. Enako poroča tudi Babič, ki ima na visoki nadmorski višini tudi službo: "Delam kot planinski vodnik, inštruktor alpinizma in kot vodnik turnega smučanja. Področja mojega dela so torej v pretežni meri gore in s tem povezan planinski svet v Sloveniji ter v tujini - od Centralnih Alp, Himalaje, južnoameriških Andov do gorstev v zelo različnih gorovjih sveta. Razmere, vreme ter pogoje na teh področjih zato podrobno in pozorno spremljam kar zadnjih 40 let. Seveda pri obiskih vseh teh različnih območij opažam večje ali kar zelo velike spremembe, ki vplivajo na delo in pogoje zanj. Zime so krajše, precej bolj tople kot pred desetletji. Snega je v gorah v povprečju veliko manj, ledeniki so se zelo skrčili ali pa povsem izginili, spreminja se gorsko okolje ter razmere v gorah. Zaradi tega moramo spreminjati področja našega dela, moramo se prilagajati in spremljati razmere še precej bolj kot v preteklih letih."
Prispevajo lahko tudi podjetja
Spremembe so očitne in vsem na očeh, pravi: "Pred leti sem se po dolgem času podal s skupino gornikov na spodnji del ledenika Mer de Glace nad Chamonixom v Franciji. Ob poti so na skali označene višine ledenika. Z vsakim letom se tam višina ledenika drastično niža! Za pot, ki smo jo do večnega ledu prehodili pred 35 leti v nekaj minutah, so zdaj zgradili gondolo," pripoveduje planinec.
Bi se lahko bolje pripravili na dogajanje tudi v gorah, kjer so spremembe tako velike, da je težko verjeti, da je zanje kriv človek. "Nisem prepričan, da smo za vse te spremembe 'krivi' samo ljudje. Seveda je nujno, da smo okoljsko ozaveščeni. Nujno je, da deluje v smislu ohranjanja narave in da se borimo za varnostno delo v smislu trajnostnega razvoja. Vseeno pa se moramo zavedati, da je bila zadnja ledena doba pri nas le pred približno 15.000 leti. Je tako? Seveda pa lahko vsak od nas naredi nekaj. Vsak od nas bi se moral zavedati, da je škodljiva vsaka produkcija, proizvodnja, transport, tudi naša potovanja. Vse to onesnažuje in vpliva, vsaj nek določen del, na onesnaževanje. Temu in razvoju se ne moremo izogniti. Menim, da je edina stvar, ki jo lahko naredimo, izobraževanje ljudi. Vseh ljudi okoli nas," meni Babič in obenem poudarja, da lahko prispeva vsak posameznik in tudi podjetja: "Sam že od leta 1983 spremljam razvoj večjega podjetja, ki izdeluje v glavnem gorniška oblačila in izdelke za aktivnosti na prostem, Patagonia. V zadnjih 40 letih so vodilno podjetje, ki se aktivno ukvarja z okoljsko problematiko ter z vplivi industrije na okolje. Pri svojem delu se skoraj vsak dan srečujem s skupinami ljudi, ki jih zanima narava in gorski svet. Sam pri tem delu vse bolj vključujem tudi izobraževalne vsebine: zaščita gorskega sveta in zaželene spremembe pri potrošniškem obnašanju."
Pred desetletji si lahko na primer v slovenskih gorah pozimi srečal samo alpiniste. V enem zimskem vikendu si jih lahko v Savinjskih Alpah naštel na prste rok. Danes je gneča nepopisna
Gneča je nepopisna
Razlike med nekoč in danes so v gorah velike, pravi: "Nekoč je bilo manj ljudi. Predvsem je bilo veliko manj ljudi, ki so zahajali v naravo in v gorska območja. Pritisk turizma, ponudba aktivnosti na prostem je v totalnem porastu. Poleti in pozimi. Pred desetletji si lahko na primer v slovenskih gorah pozimi srečal samo alpiniste. V enem zimskem vikendu si jih lahko v Savinjskih Alpah naštel na prste rok. Danes je gneča v priljubljenih lažjih zimskih smereh, recimo v Centralni grapi v Begunjščici, nepopisna. Čakaš v koloni pri vstopu. V sončnem vikendu je na Monte Rosi množica turnih smučarjev. Prenočišča v kočah so zasedena pol leta vnaprej!"
Njegova pričakovanja, da se bo kaj spremenilo na bolje, so pičla: "Ne pričakujem praktično nič. V časih, ko se srečujemo s pomembnimi političnimi vprašanji, je okoljska problematika, hočeš, nočeš, potisnjena na rob dogajanj v svetu. Z vsakim letom je meja zdravega razuma potisnjena nižje. Prejšnji teden so v ZDA objavili novico, da bo ponujena možnost privatnega odkupa zemlje velikega dela nacionalnih parkov Amerike, ki bi tako lahko pristali v rokah enormno bogatih posameznikov! Družba in države so že zdavnaj izgubili kompas, ki je nekoč še kazal konstantno nekje proti severu. Morala se bo zgoditi veliko večja revolucija, kot pa so samo razni mirni protesti s transparenti na ulicah mest po vsem svetu. Prihodnost je negotova. Vseeno pa sam še vedno verjamem v to, kar opažam pri svojem delu in na vseh teh potovanjih, da so ljudje dobri in svet je lep. In da bo tako ostalo tudi v prihodnje."
Od naših ledenikov ostale le zaplate
Ledeniki skupaj s snežno odejo in drugimi oblikami ledu pokrivajo približno 10 odstotkov površine planeta, delež sladke vode v obliki snega ali ledu pa znaša 70 odstotkov. Ledeniki imajo zato ključno vlogo pri uravnavanju hidrološkega režima, saj zmanjšujejo tveganje za ekstremne suše in zagotavljajo stalnost vodnih zalog za rabo ter vodne ekosisteme.
Ker hitro umikanje ledenikov povzroča resne in pomembne vplive na okolje, zdravje in blaginjo ljudi ter okolje, je Generalna skupščina Združenih narodov leto 2025 razglasila za Mednarodno leto za ohranitev ledenikov. V Svetovni meteorološki organizaciji (WMO) so spomladi potrdili, da so ledeniki v letu 2023 na globalnem nivoju izgubili največjo količino vode v zadnjih 50 letih. Poleg tega je bilo leto 2024 tudi najbolj vroče leto doslej. Posledice taljenja so vidne v velikih premikih vodnega kroga, kot so spremembe smeri in hitrosti oceanskih tokov, ki tvorijo globalno vreme, največ skrbi povzročajo spremembe severnoatlantske cirkulacije, ki danes ogreva sever Evrope. Posledica so vse pogostejše katastrofalne poplave, suše in plazenja tal ter dvigovanje morske gladine, ki je v 120 letih narasla za 20 cm. Varstvo ledenikov mora iz teh in številnih drugih razlogov postati del rešitve v globalnih načrtih za prilagajanje in lajšanje podnebne in vodne krize. Kot opozarjata UNESCO in IUCN, Mednarodna zveza za varstvo narave, bi omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija lahko ohranila ledenike na dveh tretjinah lokacij. A lani smo prvič prešli tudi to mejo.
Posledica podnebnih sprememb je v gorah tudi geomorfološka nestabilnost, denimo plazenje, kar dodatno prispeva k izgubi naravnih virov ter ogroža infrastrukturo, ekosisteme in skupnosti, ki so odvisne od ledenikov. Poleg nestabilnosti ledeniških pobočij so med najopaznejšimi kazalniki podnebnih sprememb tudi vse pogostejši in intenzivnejši zemeljski plazovi ter drobirski tokovi. Izginjanje ledenikov zaradi naraščajočih temperatur ima velik vpliv na spremembe površja in na preoblikovanje pokrajine ter prinaša nove nevarnosti, kot so taljenje permafrosta, povečano tveganje za nesreče ter spremembe v ekosistemih in gorskem turizmu.
Tudi evropske zime imajo bistveno manjše število dni s snežno odejo od povprečja, zimam pa sledijo izjemno vroča in sušna poletja. Te spremembe povzročajo rekordne izgube ledu evropskih ledenikov, globalno segrevanje in naglo krčenje ledenikov pa sta izključno posledica emisij toplogrednih plinov, saj so človeški izpusti ogljikovega dioksida porušili naravno ravnovesje ogljikovega cikla. Za ohranitev ledenikov, ki so tudi dragoceni pričevalci zgodovine našega planeta, so ob omilitvah podnebnih sprememb nujni takojšnji in ambiciozni ukrepi za zmanjšanje toplogrednih plinov.
Miha Pavšek iz ZRC SAZU je na nedavnih Vodnih dnevih opozoril, da bo alpske ledenike težko rešiti, saj je zato verjetno že prepozno. Švicarski ledeniki so med letoma 2022 in 2024 izgubili kar osmino svoje prostornine, taljenje pa se bo na tem visokogorskem območju stopnjevalo do konca stoletja. Avstrija bo brez ledenikov ostala prej kot v pol stoletja, podobno bo tudi v Franciji in Italiji. Tudi naš Triglavski ledenik se tali in je tik pred izginotjem, snežnih padavin pa je tudi vse manj zaradi čedalje višje meje sneženja ob vsakokratnih padavinah. Slovenski, glede na celotne Alpe, robni del kriosfere kaže, kako občutljivi smo na podnebne spremembe in kako izrazite so lahko posledice njenega taljenja za slovensko okolje in družbo. Pri naših preostankih nekdaj pravih ledenikov pod Triglavom in Skuto smo priča zadnjim ledenim zaplatam, manjših od hektara. Ko bo bodo izginili še zadnji koščki Triglavskega ledenika, bo imel tudi Triglavski dom na Kredarici težave pri oskrbi z vodo, napoveduje Pavšek: "Narava se že nekaj desetletij prilagaja novonastalim razmeram, ki jim pravimo posledice podnebnih sprememb, ljudje in družba pa bistveno težje. Ne spreminja se le podoba najvišjih delov Alp, kjer v toplem delu leta ni več prevladujoče beline, eden redkih planetarnih dejavnikov, ki odbija sončne žarke in ščiti Zemljo pred močnejšim segrevanjem. Ker so ledeniki glavni planetarni zalogovniki sladke vode, se vse pogosteje sprašujemo, ali bomo imeli v prihodnje dovolj pitne vode, pa tudi, kako bomo namakali svoja polja in ali bodo glavne evropske reke, katerih povirja so večinoma v Alpah, dovolj vodnate za omogočanje ladijskega prometa in proizvodnjo elektrike? Kakšni bodo procesi na razgaljenem, prej z ledom pokritem in večino časa zamrznjenem površju? Bo imel od tega kdo celo korist? In ne nazadnje – je smiselno ohranjati led na ledenikih s tehničnimi sredstvi? Mnogo več je vprašanj kot pa odgovorov nanje."
Prispevamo lahko vsi
Podnebne priče nastajajo v sodelovanju s projektom Samo 1 planet, ki ozavešča in obvešča o povezavi med trajnostno mobilnostjo, energetsko učinkovitostjo, o trajnostno rabo zemljišč in praksami za prehod v nizkoogljično družbo, zmanjševanjem odpadne hrane, zelenim javnim naročanjem in obnovljivimi virih energije. Ker do uspešne uresničitve ciljev lahko prispevamo vsi.
