(AKTUALNO) Trumpove bombe za domače težave

Donald Trump je leta trdil, da se ne bo zapletal v vojaška posredovanja v tujini, nato pa pred tednom dni svoje drugo predsedovanje stavil na napad na Iran. Čeprav je še prezgodaj za ocene razpleta, je na razburkanem domačem političnem prizorišču začasno utišal kritike znotraj republikanske stranke, za nekaj časa je na stransko ploščo porinil tudi demokratski upor proti krutemu izganjanju priseljencev.MAGA zunanja politika je tisto, za kar se odloči TrumpZ vojaškega stališča je bil ameriški napad na iranske jedrske objekte taktično bleščeč podvig. ZDA so znova dokazale, da so še vedno edina vojaška supersila, nihče drug ne zmore izvesti tako zapletene akcije na drugem koncu sveta. Bela hiša si zdaj lasti zasluge za "eno najkompleksnejših in zgodovinskih vojaških operacij vseh časov", kot jo je označila njihova piarovka. Toda po poročanju New York Timesa je bila Trumpova razvada, da svoje misli neposredno izliva na družbena omrežja, "največja grožnja operativni varnosti". Njegova napoved, da prihaja "nekaj veliko večjega", je menda sprožila tesnobo v Pentagonu in v ameriškem centralnem poveljstvu, kjer so se vojaški načrtovalci začenjali bati, da daje Iranu preveč jasne znake o bližajočem se napadu. Tudi zato so uporabili lažne premike strateških bombnikov B-2, da bi prikrili dejansko pot napadalne eskadrilje.Odločitev, da se ZDA pridružijo izraelskemu bombardiranju, ni bila samoumevna. Republikanska stranka – oziroma gibanje MAGA (angleška kratica gesla Naredimo Ameriko spet veliko), ki jo je zavzelo – je razdeljena na več kril, ki so posebej pri zunanji politiki precej vsaksebi. Neokonservativci so izgubil svoj nekdaj prevladujoč vpliv, a imajo vojni jastrebi še vedno dolge lovke v stranki, medijih in v strukturah zvezne vlade. Zelo glasna je izolacionistična struja Najprej Amerika, ki trdi, da ZDA svoje energije in denarja ne smejo več namenjati za posredovanja v tujini - in je kljub siceršnji podpori Izraelu svarila pred vključitvijo v napade. Večji del poslancev in senatorjev desnice previdno krmari med obema, oziroma kot pravi Zack Beauchamp iz časnika Vox, "MAGA zunanja politika je tisto, za kar se odloči Trump, ostali v stranki se s tem strinjajo". Po njegovih besedah to pomeni, da je ameriška zunanja politika rezultat "zmedenih in protislovnih muh nestabilne osebnosti".Omenjena osebnost je prejšnji teden strmela v zaslone, na katerih je konservativna televizija Fox News neumorno pela hvalo izraelski vojaški operaciji, serija gostov pa je njenemu najpomembnejšemu gledalcu namigovala, naj se pridruži pohodu. Trump je začel odgovarjati na klice novinarjev na njegov mobilni telefon in namigovati, da je veliko bolj vpleten v dogajanje, kot se je zdelo. Zdelo pa se je, da "rep maha s psom", kot radi rečejo kritiki ameriške zunanje politike, ko se zdi, da ta sledi željam Jeruzalema. Trump s svojim napadom tako ni le pristavil lončka k že dobljeni bitki, ampak skušal pokazati, kdo je alfa samec z večjimi bombami. Njegovi politični svetovalci so hkrati pozorno spremljali, kako se javnost odziva na možnost vojaškega posredovanja. Večina Američanov si ne želi, da bi ZDA odšle v vojno z Iranom, a jih večina prav tako ne želi, da bi Iran dobil jedrsko orožje. Poleg tega so predsedniki običajno deležni opazne rasti javne podpore – učinek izražanja pripadnosti državi – na začetku ameriške vpletenosti v vojaške spopade.Hoja po repuČeprav je vtis, da so pri vplivu na Trumpovo razmišljanje prevladali intervencionisti, to ni samoumevni sklep. Ko so v taboru protiintervencionistov spoznali, da predsednika ne morejo več odvrniti od posredovanja, so pozornost preusmerili k prizadevanjem, da to ostane omejeno. Podpredsednik J. D. Vance, tudi sam del izolacionistične frakcije, je razplet opisal kot novo ameriško zunanjepolitično doktrino, osredotočeno na jasno opredelitev nacionalnih interesov, agresivno pogajanje za njihovo doseganje in uporabo prepričljive sile, če je potrebno. Predsednik je po njegovih besedah dokazal, kako "lahko preprosto storiš tisto, kar si rekel, da boš storil. Brez dolgotrajnih misij, s slabo opredeljenimi neumnostmi o 'gradnji naroda'." Trump uživa v strah vzbujajočih demonstracijah moči, a ostaja nenaklonjen vpletenosti vojakov v spopade. "Ni pacifist, vendar se ne pusti vpletati v razvlečene vojaške spopade," trdi Michael Wahid Hanna iz nevladne organizacije International Crisis Group.To pojasnjuje grob odziv, ko se je zdelo, da bo oklicano premirje nemudoma razpadlo. Izrael in Iran "jeb...no ne vesta, kaj počneta", je predsednik siknil v kamere. Njegova obsodba izraelskih bombnih napadov tik pred začetkom premirja je bilo doslej najostrejše javno grajanje Jeruzalema iz Bele hiše. Zato ameriške jastrebe skrbi, da sedanji razplet v resnici spodkopava zaveznico. "Če je premirje le način, da Trump spopade konča z vklenitvijo Izraela, bo to Iranu dalo čas za obnovo in priprave za naslednji krog vojne. Takšno premirje bi bila zgodovinska napaka in bi zapravilo pridobitve zadnjih dveh tednov," so bili odločni na mnenjskih straneh časnika Wall Street Journal. V resnici se Bela hiša sooča z zadrego, kaj je strateški cilj operacije Polnočno kladivo, kot so v Pentagonu poimenovali napad. Prve ocene ameriških obveščevalnih služb kažejo, da bombe niso uničile napadenih lokacij, v medije je pricurljalo poročilo Obrambne obveščevalne agencije (DIA), po katerem naj bi bilo mogoče ključne komponente iranskega jedrskega programa, vključno s centrifugami za bogatenje urana, ponovno zagnati že v nekaj mesecih. Prav tako naj bi Teheran velik del zalog visoko obogatenega urana, ki bi ga lahko uporabili za morebitno jedrsko orožje, že pred napadi odpeljal na druge lokacije.Poročila iz Irana govorijo o krepitvi iranske revolucionarne garde, vojaškega krila perzijskega režima. Po seriji atentatov na njen vrh v njej zdaj prevladuje nova generacija poveljnikov, ki namesto razprav o opustitvi protiizraelskih stališč razmišlja o dolgoročni povrnitvi nacionalnega ponosa. Upanje, da bodo pristali na razgradnjo jedrskega programa in končali vojskovanje v regiji prek skupin, ki jih podpirajo, se zdi precej majavo. Še posebej, ker je izraelska vojska že po dvanajstih dneh spopadov prišla do roba svojih zmogljivosti, ameriška javnost pa ne bo imela potrpljenja za kaznovalne odprave bombnikov nad Bližnji vzhod. Vprašanje je, koliko potrpežljivosti za naporna in dolgotrajna pogajanja zmoreta sedanji Jeruzalem in Washington. Še posebej, ker sta leta 2018 družno sesula prejšnji dogovor, ki ga je Teheran tri leta prej podpisal s šestimi največjimi svetovnimi silami. V njem so v zameno za omilitev gospodarskih sankcij omejili bogatenje urana in vzpostavili mehanizme nadzora, za 159-stranski dokument (brez prilog) sta bili potrebni dve leti mučne diplomacije. Zdaj mnogi analitiki menijo, da so napadi poenotili različne frakcije v Iranu in utrdili prepričanje trdorokcev, da je le jedrsko orožje ščit pred novimi napadi.Čudoviti spačekTrump ponavlja, da so "popolnoma uničeni" vsi napadeni jedrski objekti, Bela hiša je poročilo vojaških obveščevalcev, ki trdi drugače, zavrnila kot "popolnoma napačno". Ameriška vlada ne samo zavrača vse kritike, ampak je ostro napadla njihove avtorje. Nekateri predsednikovi zavezniki so celo pozivali k odstaviti republikanskega poslanca Thomasa Massieja iz Kentuckyja, ker je opozarjal, da ima po ustavi pristojnosti za napoved vojne kongres. Trump ima znova trdno podporo frakcij svoje koalicije MAGA, vključno z vplivnimi konservativnimi medijskimi voditelji. To se kaže tudi v meritvah javnega mnenja - če je pred Polnočnim kladivom le 23 odstotkov republikanskih volivcev podpiralo vpletanje v izraelsko-iranski spopad, jih je po njem nenadoma kar 68 odstotkov spoznalo, da je bila to pametna odločitev. Trump, ki je oblast prevzel ob pozitivni podpori volivcev, a v manj kot pol leta zdrsnil globoko v rdeče številke, morebitni zagon skuša preliti v domače politične zmage. Predvsem v sprejem "velikega, čudovitega zakona", gromozanskega zakonodajnega spačka, v katerega so stlačili večino političnih ciljev vlade. Ker gre uradno za usklajevanje proračuna, je v senatu zanj dovolj navadna večina in ga opozicija ne more ustaviti z obstrukcijo.Republikansko vodstvo kongresa je "veliki, čudoviti zakon" s hudimi mukami spravilo skozi spodnji dom kongresa, saj je proračunske jastrebe bolela glava ob različnih ocenah, da se bo zaradi njega državni dolg (ta znaša že krepko čez 36 tisoč milijard dolarjev) v prihodnjih desetih letih zredil še za od dva do štiri tisoč dodatnih milijard. Predvsem, ker bo Trumpovo znižanje davkov iz leta 2017 uveljavil kot trajno. Nato so republikanski poslanci sami ugotavljali, da so nehote glasovali za skrite škrate, ki so se prikradli v več kot tisoč strani dolg dokument (denimo prepoved nadzora nad umetno inteligenco na ravni posameznih zveznih držav). Senatorji so oblikovali svojo različico zakona, ki jo čaka težavno usklajevanje s poslansko, še posebej, ker si je Bela hiša zaželela, da delo opravijo do petka, 4. julija, ko Američani praznujejo dan neodvisnosti. Delo jim grenijo merjenja javnega mnenja, ki eno za drugim kažejo, da večina volivcev nasprotuje zakonu. Negativno mnenje o njem se širi v večini demografskih, starostnih in dohodkovnih skupin, celo med belci brez univerzitetne izobrazbe, ki so srce Trumpove volilne baze.Ljudje rešujejo ljudiPodobni trendi so na vseh področjih, volivci Trumpu ne zaupajo pri usmerjanju gospodarstva, strah jih je ponovnega izbruha inflacije zaradi njegovih carinskih politik, celo pri priseljevanju, eni ključnih tem njegove jesenske volilne zmage, nenadoma večina meni, da je na napačni poti. Kopičenje posnetkov, kako zamaskirani in do zob oboroženi agentje vlačijo ljudi iz domov, trgovin, restavracij, telovadnic, jih zaskočijo sredi ulic, prizori obupanih otrok, ki se nenadoma znajdejo v praznem domu ali sami sredi ulice, medtem ko agentje njihove starše tlačijo v vozila, mehča tudi najbolj zakrknjena republikanska srca. Prizadevanja vlade, da na vsak način poveča število aretacij in izgonov, so trčila ob dejstvo, da velika večina nedokumentiranih priseljencev niso kriminalci, ampak v povprečju zagrešijo precej manj kaznivih dejanj, kot pa "legalni" Američani. Ne gre samo za robatost početja vse bolj razvpite službe za priseljevanje in carino (ICE), racije so začele vplivati na življenja ljudi, ki sami niso priseljenci. Časnik LA Times je poročal, kako agentje pod okriljem jutranje megle lovijo pobiralce pridelkov in z vozili zasledujejo pobegle. "Od vseh nedržavljanov, ki bi jih lahko ciljali, so se lotili ljudi, ki nas dobesedno hranijo," se je čudil eden od komentatorjev.Iskra je seveda preskočila v kalifornijskem Los Angelesu, mestu, kjer je tretjina prebivalcev rojena v tujini, več kot polovica se jih doma ne pogovarja v angleščini, pripadnosti pa ne merijo s pravnim statusom. V varnem mestu v varni zvezni državi, kjer lokalne oblasti, vključno s policijo, uradno ne smejo sodelovati z zveznimi agencijami pri iskanju priseljencev brez dokumentov, so se po družbenih omrežjih širila sporočila o »ugrabitvah« in »izginotjih« ter sprožila spontan odpor. Odločitev Trumpa, da v mesto pošlje narodno gardo, rezervno sestavo vojske, nato pa še marince, je samo spodbudila jezo, upor pa se je razširil po vseh ZDA. Sredi meseca, ko si je predsednik na ulicah Washingtona pripravil bledo vojaško parado za rojstni dan, je v več tisoč mestih po vsej državi dobrih pet milijonov ljudi izražalo jezo nad početjem vlade.Nejevolja razžira Trumpovo volilno koalicijo, senatorka zvezne države Florida Ileana Garcia, ki je pomagala ustanoviti organizacijo Latinosi za Trumpa, je javno oznanila, da je početje vlade "nesprejemljivo in nehumano" ter "ni tisto, za kar smo glasovali". Za kaj so pravzaprav glasovali, ni jasno več niti mnogim Američanom, ki so jeseni podprli republikanca. Smejali so se Trumpovim trditvam, da begunci v Ohiu jedo mačke in pse, ter mahali s transparenti v podporo "množičnim izgonom". Zdaj, ko vlada uresničuje napovedi, so osupli. Tudi Joe Rogan, razvpiti voditelj spletnih pogovornih oddaj in podpornik predsednika, je nedavno milijonom svojih sledilcev dejal, da se priseljenci brez dokumentov ne bi smeli "prikrasti v državo. Ampak to so storili in zdaj ne kršijo nobenih zakonov ter pridno delajo – ti ljudje potrebujejo pot do državljanstva".V Los Angelesu je v zadnjih tednih na protestnih transparentih in objavah na družbenih omrežjih ponovno zaživelo geslo "Solo el pueblo salva al pueblo" (Samo ljudje lahko rešijo ljudi). Lokalne skupine in nevladne organizacije ne le dokumentirajo racije, ampak priseljence učijo, kako se zaščititi, po nekaterih četrteh patruljirajo po ulicah in sprožijo alarme, kadar zaznajo prisotnost agentov ICE.Zamaskirani moškiOhlajanje javnosti do Trumpa še ne pomeni, da se ogreva do demokratov – ali celo do liberalnih političnih stališč. Javno mnenje o demokratski stranki je še vedno izrazito negativno, le nekaj več kot tretjina Američanov ima dobro mnenje o stranki ali demokratih v kongresu, manj kot o republikancih. Ne pomaga, da je stranka po jesenskem volilnem porazu – ki sicer še zdaleč ni bil tako odločen, kot ga skuša predstaviti Trump – ostala brez jasne vizije in močnega vodstva. Nekateri vidni demokrati, kot guverner Kalifornije Gavin Newsom, so se sprva usmerili močno proti sredini in začeli koketirati s stališči MAGA. Demokratski senator iz Pensilvanije John Fetterman je celo javno kritiziral odpor proti Trumpu. Izbruh protestov proti množičnim izgonom pa je Newsoma nenadoma potisnil v središče spopada z oblastmi v Washingtonu in nazaj v boj s Trumpom. Upor sta mesece poganjala veteran levice, za katerega je dovolj le ime – Bernie, in naslednica, za katero je dovolj le kratica – AOC. Njuna skupna zborovanja so tudi v konservativnih delih ZDA privabljala množice.Sivolasi senator iz Vermonta Bernie Sanders je demokratični socialist, 83-letni marksist stare šole dobro razume jedro trumpizma, prepričanje mnogih Američanov, da so politiki izgubili stik z njihovimi težavami in ne zaupajo več sistemu, na katerega vse težje vplivajo. Pridiga o moči najbolj premožnih, še posebej v politiki, o preveliki dohodkovni neenakosti, o težavnem dostopu do zdravstva in (dobrih) šol. Poudarja, da je ekonomska pravičnost temelj za pravičnejšo družbo, 35-letna newyorška poslanka Alexandria Ocasio-Cortez (AOC), ki ima vse od vstopa v politiko množico sledilcev na družbenih omrežjih, se zdi kot naravna naslednica. Torkova zmaga še enega demokratičnega socialista Zohrana Mamdanija, ki je postal kandidat demokratske stranke za župana New Yorka, kaže, da so bila ugibanja volilnega telesa v desno morda preuranjena. Oziroma še bolj to, kako globoko politično je razdeljena država, ko skoraj hkrati voli Trumpa in demokratične socialiste.AOC je spomladi prav v Los Angelesu, še pred uporom, opozarjala, da so "ljudje, ki se nočejo podrediti avtoritarnim režimom, vedno zadnja in najmočnejša obramba naše države in naše svobode". Po besedah Roberta Kagana iz časnika The Atlantic je Trump "prevzel diktatorski nadzor nad državnimi organi pregona ... ameriško vojsko aktivno in odkrito spreminja v svojo osebno vojsko, ki jo uporablja po lastni presoji, vključno z orodjem za domače zatiranje". Zato posega v Iranu ne vidi le kot še eno zunanjepolitično napenjanje ameriških mišic, ampak kot nevarnost za republiko. Prepričan je, da bi v primeru povračilnega napada Irana na ameriških tleh – zvezna policija še vedno svari pred to možnostjo – sedanje oblasti to izrabile za neomejena pooblastila predsedniku. "Vlada lahko trdi, da ji protiteroristični zakoni dovoljujejo kršitev pravic ameriških državljanov na enak način, kot trenutno krši pravice tujcev, ki jih z ulic pobirajo zamaskirani moški." Republikansko vodstvo kongresa je 'veliki, čudoviti zakon’ s hudimi mukami spravilo skozi spodnji dom kongresa

zadnje objavljene

pogledi

mnenje

(AKTUALNO) Trumpove bombe za domače težave

Preberite celoten članek

sponzorirana vsebina

povezani prispevki

izbrano

bonbon

kvadrati