Dojenčki se rodijo povsem nemočni - ne morejo hoditi, držati stvari ali uravnavati svojih telesnih funkcij. Že od začetka so biološko naravnani tako, da ostanejo blizu skrbnika - vaše telo jim zagotavlja toplino, varnost, hrano in občutek pomirjenosti. Njihovi vzorci spanja, hranjenja in prebujanja niso moteni - oblikovani so za preživetje. V moji novi knjigi najdete vse, kar morate vedeti o spanju dojenčka v prvem letu, tukaj pa je kratek povzetek tega, kaj se v resnici dogaja s spanjem dojenčka, zakaj je "spati celo noč" pogost mit in kako vam lahko sodelovanje z dojenčkovo naravno biologijo - namesto boja proti njej - lahko pomaga. Da boste več spali in manj stresno doživljali starševstvo. Poglejmo si, kaj nam znanost (in evolucija) pove o spanju novorojenčkov.
1. Udobje in pomiritev
Za razliko od drugih sesalcev, ki se rodijo s sposobnostjo gledanja, poslušanja in oglašanja, so človeški dojenčki brez mišičnega tonusa in nadzora nad telesom. Ne morejo se oprijeti ali slediti staršem, popolnoma so odvisni od njih, da jih ohranjajo na varnem, tople in nahranjene. Večina dojenčkov si močno želi imeti telesni stik, saj jim to nudi udobje, toplino in občutek varnosti. Najraje spijo na prsih svojih staršev, še posebej v prvih tednih po rojstvu.
Ko dojenček spi na vas, je pomembno, da ste v sedečem ali rahlo naslonjenem položaju, tako da je njegova glava višje kot ritka. Nikoli z dojenčkom v rokah ne lezite popolnoma na hrbet - ta položaj mu otežuje dihanje. Poskrbite, da je njegova glava obrnjena na stran in rahlo nazaj, saj v nasprotnem primeru pride do zapiranja dihalne poti, če bradica pritiska ob prsni koš.
Dojenčka trdno držite, nikar si ne mislite, da ne more zdrsniti z vas. Tudi nanje vpliva gravitacija. In najpomembnejše: ostanite budni. Ne smete zaspati, ko otrok spi na vas. Če čutite, da bi lahko zaspali, ga prestavite na varno mesto - na čisto, ravno površino, kjer bo ležal na hrbtu, ali k nekomu, ki bo buden.
2. Varno souporabljanje postelje
Če dojite, bo dojenček pogosto sesal - tudi vsaki dve uri, podnevi in ponoči. To je lahko zelo naporno, če morate ob vsakem hranjenju vstajati iz postelje. Mnoge doječe mame ugotovijo, da varna souporaba postelje ponoči zmanjša motnje, saj lahko dojite leže in oba hitro ponovno zaspita. Če se odločite za skupno spanje, se dobro podučite o varnosti. Različne organizacije in svetovalne službe ponujajo zanesljive napotke. Če souporaba postelje za vas ni varna (na primer če ste kadilka ali se je otrok rodil prezgodaj), je dobra alternativa posteljica ob postelji.
3. Cirkadiani ritem
Novorojenčki nimajo občutka za dan in noč. V maternici so bili pod vplivom materinega cirkadianega ritma. Po rojstvu se njihov ritem razvije šele čez več mesecev; sprva spijo enako podnevi kot ponoči. Ker se cirkadiani ritem odziva na zunanje dejavnike, kot so svetloba, hrup in razne dejavnosti, lahko dojenčku pri vzpostavljanju ritma pomagate z jutranjimi rutinami: vsak dan ob približno istem času razprite zavese, ustvarite vsakodnevni hrup ipd. Tudi izpostavljenost dnevni svetlobi v prvem delu dneva pomaga, da se njihov notranji časovni mehanizem uskladi z naravno izmenjavo dneva in noči.
4. Daljši spanec
Sčasoma začnejo dojenčki več spati ponoči, temu pravimo "konsolidacija spanja v noč". Običajno to pomeni daljše obdobje spanja med obroki, ko postajajo starejši. A kljub temu se mnogi še vedno prebujajo ponoči tudi v drugi polovici prvega leta. Včasih zato, ker še vedno potrebujejo nočno hranjenje, drugič pa preprosto zato, ker želijo preveriti, ali ste v bližini. V eni od novozelandskih raziskav kar tretjina enoletnikov še nikoli ni spala "celo noč".
5. Konsolidacija spanja
Ko se večina spanja premakne v nočni čas, začnejo dojenčki čez dan manj spati. Ta proces lahko podprete tako, da ne ustvarjate idealnih spalnih pogojev za dnevne dremeže - naj spijo v dnevni svetlobi, ob vsakodnevnem hrupu in v središču dogajanja ali pa kar na poti. Tako preprečite predolge dremeže in povečate dojenčkovo zaspanost do večera, kar pripomore k boljšemu nočnemu spancu.
Ko razumete biologijo dojenčkovega spanja in z njo sodelujete, ni potrebe po "treningih spanja". Pomembno je le, da se zavedate, da so tudi leto dni po rojstvu dojenčki še vedno nemočna bitja, ki potrebujejo vašo bližino, dotik in občutek varnosti. Njihova potreba po starših ni kaprica - je temelj njihovega preživetja.
Helen L. Ball, profesorica antropologije in direktorica Centra za raziskovanje spanja dojenčkov, Univerza v Durhamu.
