Miša Pušenjak
V zadnjih letih se na vrtovih pogosto srečujemo s pomanjkanjem vode. Vrtnine sodijo med rastline, ki so na pomanjkanje vode najbolj občutljive in potrebujejo namakanje praktično vsako leto, tudi kadar se o suši na splošno ne govori. Zato je nujno, da ob pričetku pridelovanja vrtnin tako na vrtu kot na njivah kot o osnovnem orodju razmislite tudi o tem, kako boste namakali in od kod boste vzeli vodo.
Od kod lahko vzamemo vodo za namakanje
Žal vrtičkarji še vedno najbolj pogosto namakajo z vodovodno oziroma pitno vodo. Skrajni čas je, da pričnete razmišljati drugače. Pitna voda postaja velika dobrina. Najenostavnejši način je zbiranje deževnice. Vse hiše imajo velike strešne površine, potem so tukaj še nadstreški za avtomobile, še kakšno gospodarsko poslopje, rastlinjak … Z njih priteče v spomladanskem in jesenskem času veliko vode. Zakaj ne bi te vode zbirali, saj je idealna ravno za namakanje našega vrta? Če dodamo še manjšo črpalko, si lahko s preluknjanimi cevmi, ki niso zelo velik strošek, tudi na vrtu uredimo povsem dobro delujoč namakalni sistem.
Pri zbiranju vode s streh se pogosto postavi vprašanje, ali je ta voda primerna za namakanje rastlin, saj priteče po bakrenih žlebovih, tudi v kritinah je pogosto kakšna kemijska zaščita. Razen azbestne kritine, ki pa jo že zaradi svojega zdravja treba čim prej zamenjati, ostale kritine niso nevarne, saj se iz njih izluži zelo malo nezaželenih snovi. Enako velja za bakrene cevi. Pomembno pa je, da imate v takem primeru več posod za zbiranje vode, ne samo ene. Gre za to, da moramo vodo iz ene posode vedno porabiti do konca, zadnjih deset centimetrov pa je treba izliti. Večina kemičnih snovi se namreč počasi usede na dno posode; če jo vedno izpraznimo do konca in ne porabimo zadnjih nekaj litrov, se ni treba bati niti bakrenih cevi. Če pa posodo vedno znova dopolnimo z vodo in je ne praznimo čez sezono, se proti koncu leta lahko v njej nezaželene snovi koncentrirajo in taka voda ni več povsem neoporečna za namakanje. Pa za to niso potrebne samo nekoliko manj primerne strehe, tudi alge in bakterije se lahko preveč razmnožijo. Zato je vsakokratno izpraznjene soda nujno. Upam, da ni treba poudariti, da morajo biti posode plastične, stari, kovinski sodi niso primerni za zbiranje deževnice za namakanje.
Kako pa namakamo
Zelo pomembno je, da pričnemo namakati pravi čas. Najpogosteje se prične namakati prepozno. Izsušeno zemljo je zelo težko dobro namočiti. Na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) najdete za svoj kraj najbližje podatke o vodni bilanci. Stran preglejte tudi natančneje, saj na njej najdete za vrtnarjenje potrebne podatke. Spomladi so pomembne temperature zemlje, poleti pa prav vodna bilanca, ki vam pove, kdaj je treba pričeti namakati. Ko se vrednosti pričnejo v vegetacijskem obdobju približevati negativi, pričnemo namakati. Potem lahko uporabljamo manjše količine vode naenkrat. Če pogledate na spodnji sliki vodne bilance na dan 18. maja 2025, vidite, da je v večjem delu Slovenije bilanca negativna. Kljub padavinam, ki so bile med vikendom - izjeme so sicer kraji, kjer so bile močnejše plohe -, je vode v zemlji že premalo in v severovzhodni Sloveniji je zagotovo že treba namakati.
Vedno moramo namočiti tla v globino. Zato namakamo redkeje, a takrat temeljito. To je včasih zelo težavno, saj je težko dobiti občutek, kdaj je dovolj. Pomagamo si tako, da nekaj minut po končanem namakanju z lopato odgrnemo zemljo do globine korenin. Takrat najbolje vidimo, ali je zemlja namočena v globino. Za rastline s plitvimi koreninami velja, da jih namakamo pogosteje, tiste z globokimi pa redkeje. V poletni vročini pa namakamo pogosto, praktično vsak dan. Vrtnine s plitvimi koreninami so čebulnice (razen pora), solatnice, motovilec, kreša, pa se že skoraj neha. Vse ostale vrtnine imajo globoke korenine. Če te rastline namočimo samo plitko, po površini, spodnje globoke korenine kar odmrejo. Rastlina bo tako dobila ne samo premalo vode, predvsem bo iz tal potegnila premalo hranil. Zato je redno, temeljito namakanje nujno potrebno za rast in razvoj vrtnin.
Če smo vendarle zamudili ...
Poleti gremo običajno za nekaj časa tudi na počitnice in včasih nam dobri sosedi rože sicer zalivajo, težko pa bi od njih pričakovali, da bi namakali tudi naš vrt. Ko pridemo domov, je zemlja povsem izsušena. Ko začnemo namakati, zemlja vodo kar pije in ostaja suha. V tem primeru je potrebna potrpežljivost. Tako kot v povsem izsušenem loncu voda čez izsušeno zemljo kar ponikne v globino, prav nič je ne ostane v območju korenin. Zato je treba namakati postopoma in večkrat v majhnih odmerkih.
Pričnemo namakati in pustimo vodo teči približno pol ure (trava, zelenica) in nekaj več na vrtu. Nato namakanje prekinemo in ponovno pričnemo čez uro ali dve, tokrat pustimo vodo teči nekoliko dlje. Nato spet, tokrat s polnim odmerkom, namakamo naslednji dan zjutraj (če smo pred tem namakali zvečer) ali zvečer. V prvem namakanju namreč večina vode kar odteče v globino. Zato moramo namakanje vmes prekiniti, da se prične počasi vzpostavljati vodni stolpec. Po uri ali dveh premora namočimo ponovno, tokrat se voda že prične vpijati v pore zemlje. Šele zjutraj pa dodamo polni odmerek vode, tokrat bo voda ostala v območju korenin dalj časa.
Kdaj in kako namakati
To je najpogostejše vprašanje v zvezi z namakanjem na vrtu. Tisti, ki ste doma, vstanite dovolj zgodaj in namakajte zjutraj, takrat so rastline in zemlja primerno ohlajeni. Pričnemo še v mraku, potem pa lahko zalivamo tudi dolgo v vroč dan. Če namakamo zvečer, počakamo, da se rastline in zemlja popolnoma ohladijo. Pri kapljičnem namakanju to ni tako pomembno, vsekakor pa je treba to upoštevati pri namakanju po listih.
Plodovke se namakajo samo preko korenin, s posebnimi, preluknjanimi ali poroznimi cevmi, ostale vrtnine, tudi solato in krompir, pa lahko brez skrbi namakate tudi preko listov, vendar je treba zvečer zelo paziti, saj je voda v ceveh lahko pregreta ali pa so pregrete rastline.
Za prvo silo lahko predvsem večje vrtnine (plodovke) namakamo tudi s plastenkami. To je stari trik. Veliki plastenki odrežete dno, jo preluknjate ali ji odstranite zamašek. Zakopljete jo globoko v zemljo ob rastlini in vanjo sproti nalivate vodo. Rastlina si je bo vzela toliko, kolikor je potrebuje. To namakanje ne odtehta pravilnega, kapljičnega namakanja, je pa predvsem dopolnilo zalivanju z zalivalkami. Pri nas se za podoben namen dobijo tudi posebne glinene posode. Primerne so za vse vrtnine, posebej hvaležne zanje pa vam bodo plodovke. Delujejo podobno kot preluknjane plastenke, so pa veliko lepše.
Kaj še lahko naredimo, da bomo z vodo varčevali
Da bo v tleh ostalo čim več vlage, je treba tla okoli rastlin zastreti. Na vrtovih najpogosteje uporabimo pokošeno rastlinje, travo z zelenice, koprive ali kar je pač pri roki. Paziti je treba, da zelena masa ne gnije. V slami se radi zadržujejo polži, zato pomešajte mednjo liste bezga, vratiča ali gozdne praproti.
Prav tako je pomembno, da je v zemlji dovolj rastlinam dostopnega kalija. To pa vam lahko pokaže samo analiza tal. Zato zdaj v tla kalija raje ne zadelajte, saj ne veste, koliko ga imate. Lahko pa uporabite pripravke, ki vsebujejo morske alge, ali pa aminokisline, ki dodatno vsebujejo še kalij.
Da bodo poletne padavine čim bolj zalegle, je treba že pred njimi tla okoli rastlin prerahljati, da ne bodo zbita. Po zbiti zemlji voda kar odteče - kot z asfalta ali betona. Če pa je prerahljana, se je veliko več vpije v območje korenin.
Namočena zemlja bo bolje sprejela in tudi v območju korenine zadržala več padavinske vode. Povsem suha zemlja pa je ne sprejme in že dan po dežju so tla okoli korenin povsem suha. Zato je nujno, da namakamo redno, tudi če je za naslednji dan napovedan dež, namakanja ne izpustimo. Izpustili bomo lahko namakanje ali dve po padavinah.
