
Vsake toliko kdo trdi, da so krvomočnice predvsem senčne trajnice. Ta predstava vztraja zaradi nekaterih vrst, ki uspevajo po gozdnih robovih, v zelo svetlih gozdovih in na jasah. A kadar govorimo o gojenju na vrtu, moramo biti bolj natančni. Ne le, da je treba razlikovati med potrebami različnih vrst, pač pa si na vrtu želimo od vsake rastline le najboljše. Tako velja, da bodo praktično vse krvomočnice najlepše cvetele, če bodo vsaj nekaj ur obsijane s soncem, nekatere pa na soncu enostavno uživajo.
Čim je sence nekoliko (pre)več, so rastline bolj redkega videza in le s posamičnimi cvetovi ali pa teh sploh ni. Tem rastlinam namreč zmanjka energije, da bi uspešno razvijale cvetove. V bolj senčnih predelih si zato pomagamo z nekaterimi predvsem pokrovnimi vrstami, kot je korenikasta krvomočnica, kjer bom največ stavili na lep zelen pokrov in bo cvetje obstranskega pomena.
Čeprav mnogim vrtnim vrstam in sortam najbolj prijajo dobra tla, ki se nikoli ne izsušijo, pa po drugi strani lahko rjavordeča krvomočnica, Geranium phaeum, prenese bolj suha mesta, in čeprav še vedno ceni nekaj sence, bo na vrtu oblikovala goste kupčke, ki bodo pozimi pogosto ohranili listje.
Travniška krvomočnica, Geranium pratense, je bolj zmerna glede na rastne razmere, saj se prilagaja na nekaj sonca z ustrezno vlago, hkrati pa se lahko pokaže kot precej tolerantna na suhih mestih s senco, a tam slabše cveti. Travniška krvomočnica se ponaša tudi z bolj edinstvenimi barvami cvetov, ki se bolj nagibajo k nežnim modrim in belim odtenkom kot k roza in vijoličnim.
Rožnati do beli cvetovi so značilni za krvavordečo krvomočnico, Geranium sanguineum. Ta vrsta uspeva neposredno na soncu in tudi po Sloveniji na bolj toplih in suhih rastiščih. Rožnati cvetovi vseh odtenkov se oblikujejo na gostih sklopih poganjkov, listi pa so močno zarezani. Ko se enkrat vraste, ne potrebuje zalivanja. Njena posebnost so tudi lepo jesensko obarvani listi, ki žarijo v oranžnih do rdečkastih odtenkih.



Križanec krvomočnice Geranium x cantrabrigiense in njegovi kultivarji se zelo dobro prilagajajo širokemu razponu rastnih razmer. Ker je listje gosto nanizano na nizkih rastlinah in v toplejših klimah tudi delno zimzeleno, te rastline uporabljamo tudi za pokrivanje tal. Uspevajo na sončnih in delno senčnih legah, dobro se spopadajo tudi s sušo.
Že omenjena korenikasta krvomočnica Geranium macrorrhizum lahko raste na direktnem soncu ali v delni senci, glede tal pa ni izbirčna in se uspešno prilagodi različnim razmeram. Ta rastlina se počasi širi s koreniko in je tudi odlična pokrovnica tal, ki spomladi prinaša vrsto belih ali rožnatih cvetov. Je tudi enostavna za razmnoževanje, saj polegla stebla s končnim poganjkom lahko preprosto odlomimo in potaknemo ter tako dobimo novo rastlino.
In še ena za skalnjake in najmanjše gredice ali celo grobove. Krvomočnica Geranium cinereum je v primerjavi z drugimi prava pritlikavka, saj tvori nizke, sploščene gruče listov. Obstaja več sort z različno obarvanimi cvetovi, za vse pa velja, da so bolj ali manj dvobarvni, saj so žile na cvetnih listih zelo močno izražene. Glede gojitvenih razmer je malo bolj zahtevna kot prej opisane, a ne tako zelo, da bi jo morali nositi po rokah. Zagotovimo ji le najmanj pol dneva sonca in dobra odcedna vrtna tla.


