(KRITIKA KONCERTA) Alanis Morissette: Jeze ni več, ostaja pa mogočen glas

Ko govorimo o karieri Alanis Morissette, je treba takoj priznati neizogibno dejstvo, da je kanadska kantavtorica vrhunec dosegla že na samem začetku svoje poti, s prebojnim tretjim albumom Jagged Little Pill (1995). Ta še danes zaseda visoko mesto na lestvici najbolj prodajanih fizičnih albumov vseh časov. Z več kot 33 milijoni prodanih izvodov se uvršča celo višje od albumov, kot so Dangerous Michaela Jacksona (32 milijonov), Nevermind skupine Nirvana (30 milijonov), Born in the U.S.A. Brucea Springsteena (30 milijonov) ali Appetite for Destruction skupine Guns N' Roses (30 milijonov), kar je glede na ikoničen status teh naslovov domala neverjeten podatek. Alanis Morissette je na albumu Jagged Little Pill svoja negativna čustva po propadlih romantičnih razmerjih prelila v briljantne rock komade, ki se še danes poslušajo kot silovita kombinacija impulzivne jeze in na novo najdene modrosti.Ko se pogovarjamo o preostanku njene kariere, pa se mnenja začnejo razlikovati. Eni bi rekli, da se je njena krivulja hitro obrnila navzdol in da pevka ni nikoli več dosegla takšne odmevnosti kot sredi devetdesetih. Po drugi strani pa ravno zaradi te percepcije pogosto spregledamo, da je Alanis tudi z nadaljnjimi albumi, ki morda res niso bili tako odmevni, dosegala zavidljive uspehe in se je na lestvice vedno znova uvrščala razmeroma visoko, izvrstni singli kot Everything, Smiling in Reasons I Drink pa so nepogrešljiv del njenega koncertnega repertoarja.Je torej Alanis Morissette v našo bližino prišla kot izvajalka na enem svojih ustvarjalnih vrhuncev ali kot legenda v postopnem zatonu, katero hodijo poslušat samo nostalgiki, ki so doživeli njene izdaje v devetdesetih letih? Dogodek privabil predvsem nostalgikeV ozir je treba vzeti tudi v oči bijoče dejstvo, da je njen zadnji album The Storm Before the Calm (2022) popolnoma ovrgel njeno rockovsko identiteto in da je šlo za album meditativnih skladb v slogu kakšnega Briana Ena s konca sedemdesetih. Tu se je zato porajalo vprašanje, kako bo Alanis to radikalno drugačno glasbo vkomponirala v svoj tokratni nastop. Pravzaprav - mar ne bi bila ultimativna punkovska poteza, da bi občinstvu, ki je prišlo poslušat You Oughta Know, Ironic, You Learn in druge hite, dve uri igrala nekomercialno meditativno glasbo? No, na koncu se to seveda ni zgodilo. Aktualna turneja, imenovana The Triple Moon Tour, sovpada s 30. obletnico albuma Jagged Little Pill in bilo bi kar bogokletno, če bi svoj prelomni album v celoti ignorirala. Še toliko bolj, ker je že zbiranje občinstva pred koncertom dalo vedeti, da Alanis danes privablja le malo mlade publike, temveč se je na dogodku v največji meri zbrala poslušalska baza, stara od 40 do 60 let, torej tisti, ki so osebno doživeli njeno zlato obdobje. Tudi pred koncertom je iz zvočnikov na prizorišču - predizvajalcev namreč ni bilo - prevladovala glasba izvajalcev, kot so The Cranberries, Garbage, No Doubt in Sinead O'Connor. Takrat je dokončno postalo jasno: tudi Alanis sama si je aktualno turnejo zamislila kot nostalgično obujanje spominov na devetdeseta leta. Ko na rock koncertu ne smeš plesatiKoncert je potekal v čudovitem ogromnem vrtu beneške vile Manin iz 17. stoletja, ki je pri mestu Codroipo nedaleč od Vidma odprta kot turistična znamenitost in vključuje številne razstavne prostore. Ob vstopu na prizorišče je v oko takoj padla razporeditev. Osrednji del parterja so namreč sestavljala sedišča, medtem ko so bila stojišča postavljena za njimi daleč v ozadju - precej nenavadno za rock koncert. Tudi optimiste, ki so si kljub oštevilčenim sedežem rezervirali prostor pod odrom, so varnostniki pred začetkom nagnali na svoja mesta. Še več - vsakdo, ki je med koncertom vstal s sedeža, da bi malo zaplesal, se je prav tako soočil z grdimi pogledi varnostnikov, ki so hitro prišli umirit situacijo. Ni kaj - to je bil v vseh pogledih dogodek za ljudi v srednjih letih. Ampak razen tega je Alanis Morissette v svojem nastopu povsem prepričala več kot devettisočglavo občinstvo. 51-letna pevka, danes mati treh otrok, je uprizorila energičen nastop, v sklopu katerega še vedno teče po odru, gre na kolena, se vrti in seveda z dna pljuč prepeva v mikrofon. V približno uro in pol trajajočem nastopu, ki se je začel z dvajsetminutno zamudo, je zapela in odigrala 17 celotnih komadov in še nekaj koščkov nekaterih drugih pesmi, ki so služile kot uvod v posamezno pesem. Alanis na tej turneji kombinira skladbe iz svojega železnega repertoarja, med katere umešča tudi tiste iz kasnejšega obdobja kariere, tako da izmenoma dviga in spušča temperaturo med občinstvom. Seveda ni manjkal nobeden od velikih hitov: začela je s Hand in My Pocket in je do konca zaigrala vse od Hands Clean, Head Over Feet, You Learn, Ironic, You Oughta Know, All I Really Want (pravzaprav kar večino albuma Jagged Little Pill) pa vse do Thank U v bisu. Veliko občinstva tudi iz SlovenijeNajvečje razodetje koncerta je bil akustični del, sestavljen iz treh komadov v drugi polovici nastopa. Alanis je tu izvedla skladbe Rest, Mary Jane in Perfect. Šele tu, ko pevka ni bila obkrožena z električno kitaro in bobni, je lahko v vsej svoji razsežnosti zablestel njen vokal. Glas Alanis Morissette tudi desetletja kasneje ostaja mogočen inštrument, ki skorajda v nobenem detajlu ni omagal ali se bistveno spremenil. Pravzaprav če pevka ne bi kakšne vrstice besedila improvizirala, bi zlahka rekli, da poslušate kakšen posnetek izpred 30 let. Občinstvo je zatorej na koncertu dobilo prav to, po kar je prišlo. Če Alanis Morissette na današnji rock sceni morda ni več tako vidna kot nekoč in ne privablja več toliko mladega občinstva, pa je njen vpliv na kasnejše generacije kantavtoric neizpodbiten. Prav ona je bila ena izmed tistih, ki so že v prejšnjem stoletju sledile filozofiji avtorskega pristopa k lastnemu repertoarju, kjer so pravzaprav njene lastne skladbe tako močne, da ni nikakršne potrebe po prirejanju skladb drugih izvajalcev (čemur recimo danes najočitneje sledi Taylor Swift). Koncert, ki je z organiziranimi avtobusnimi prevozi privabil tudi ogromno slovenskih obiskovalk in obiskovalcev, je tako ponudil vrhunsko, čeravno nostalgično rock izkušnjo na enem najbolj čudovitih prizorišč v naši širši regiji. Glas Alanis Morissette tudi desetletja kasneje ostaja mogočen inštrument V vseh pogledih je to bil dogodek za ljudi v srednjih letihRepertoar 1. Hand in My Pocket 2. Right Through You 3. Reasons I Drink 4. A Man (uvod) 5. Hands Clean 6. Can't Not (uvod) 7. Lens 8. Sorry to Myself (uvod) 9. Head Over Feet 10. Everything (uvod) 11. You Learn 12. Would Not Come (uvod) 13. Smiling 14. I Remain (uvod) 15. Rest (akustično) 16. Mary Jane (akustično) 17. Perfect (akustično) 18. Ironic 19. Are You Still Mad 20. All I Really Want 21. Sympathetic Character (uvod) 22. You Oughta Know Bis: 23. Uninvited 24. Thank U

zadnje objavljene

pogledi

mnenje

(KRITIKA KONCERTA) Alanis Morissette: Jeze ni več, ostaja pa mogočen glas

Preberite celoten članek

sponzorirana vsebina

povezani prispevki

izbrano

bonbon

kvadrati