
Ob tem ostaja nerešeno še eno pomembno vprašanje: objekti, kjer je bila gradnja sicer začeta, a nikoli dokončana. "Takšni nedokončani objekti pogosto kazijo podobo mest in vplivajo na uporabo sosednjih nepremičnin. Žal zanje še vedno nimamo ustrezne zakonske rešitve," pravi Pogačnik.
Z novim gradbenim zakonom prihajajo pomembne spremembe: 30-dnevni rok za izdajo mnenj, legalizacija objektov do leta 1995 in bolj jasna razmejitev pristojnosti med inšpekcijami. Toda ali bodo ti ukrepi res odpravili zastoje in zagotovili več varnih stanovanj? Pogovarjali smo se s predsednikom Matične sekcije gradbenih inženirjev v IZS Andrejem Pogačnikom.
V članku izveste še:
Zakaj dvomi o učinkovitosti "fikcije molka" pri izdaji dovoljenj.
Katera sprememba lahko pomeni tveganje za varnost obstoječih objektov.
Zakaj nekateri objekti ostajajo "tempirane bombe" brez nadzora.
Kakšno vlogo ima (in je pogosto nima) Inženirska zbornica Slovenije pri pripravi zakonodaje.
Kaj je razlog za 25 odstotkov manj izdanih gradbenih dovoljenj v zadnjih treh letih.
Zakaj bi moral biti nadzornik več časa na terenu, ne le na papirju.
V članku izveste še:
Zakaj dvomi o učinkovitosti "fikcije molka" pri izdaji dovoljenj.
Katera sprememba lahko pomeni tveganje za varnost obstoječih objektov.
Zakaj nekateri objekti ostajajo "tempirane bombe" brez nadzora.
Kakšno vlogo ima (in je pogosto nima) Inženirska zbornica Slovenije pri pripravi zakonodaje.
Kaj je razlog za 25 odstotkov manj izdanih gradbenih dovoljenj v zadnjih treh letih.
Zakaj bi moral biti nadzornik več časa na terenu, ne le na papirju.