Branka Bezjak
Z obilico jubilejnih vsebin v svojem programu, nato predvajanjem programa iz središča mesta na Trgu svobode v Mariboru minuli petek in včeraj še s sklepnim dejanjem so sodelavci in sodelavke Radia Maribor zaznamovali praznovanje častitljivih 80 let delovanja. Pred svojo hišo in v njej so vabili prav na dan, ko se je 11. maja leta 1945 ob 13. uri prvič oglasil Radio svobodni Maribor. Obiskovalce so popeljali po radiu, pred RTV-centrom in v studiih so nastopili glasbeniki. To je bila seveda tudi priložnost za druženje, pomenek ne le poslušalcev z ustvarjalci programa, ampak so prišli tudi številni nekdanji sodelavci, ki so v prejšnjih desetletjih krojili delovanje Radia Maribor. In seveda za jubilejno torto, v katero so prvi zarezali vodja regionalnega RTV-centra Maribor Matej Žunkovič, v. d. odgovorne urednice Radia Maribor Vesna Martinec in direktor Radia Slovenija Mirko Štular.
Skromno, a blizu ljudem
"Danes tukaj nimamo velikega odra, ne praznujemo v veliki dvorani. Pomembno nam je, da praznujemo blizu poslušalcem, sedanjim kolegom in nekdanjim ustvarjalcem," je ob tem dejala Vesna Martinec. V svojem govoru je omenila tudi aktualne zadeve, ki so jih na vrhuncu praznovanja ponovno zamajale. V javnost so (znova) prišla mešana sporočila o pomenu regionalnih vsebin znotraj javne radijske mreže in (finančnih) rezih. Zato so v Aktivu novinarjev Radia Maribor pred nekaj dnevi že izrazili skrb. Že sedaj se zaradi varčevalnih ukrepov soočajo s pomanjkanjem kadra, zlasti ker se odhodi ne nadomeščajo, s tem pa se slabita kakovostno delo in celovito obveščanje javnosti. "Danes praznujemo, zato naj bi težave pustili ob strani, ampak čutimo finančno zanko okoli RTV Slovenija, zato upamo, da bo ustanovitelj (Republika Slovenija, op. a.) zagotovil kakovostno in neodvisno delovanje javnega servisa in njegovih regionalnih programov. Želimo in znamo delati, ustvarjati za ljudi. Radio Maribor je kakovosten, relevanten, kredibilen medij, ki povezuje v skupnost, kolegi delajo s predanostjo, strastjo, imajo veliko kreativnosti in to je naša zaveza za naprej," je med drugim še v čestitki vsem kolegom in prisotnim izrekla Martinec.
Tudi mariborski župan Saša Arsenovič je poudaril pomen Radia Maribor v mestu in širši regiji: "Je srce skupnosti, zato naj se ne razmišlja, ali bo, temveč, kako bo, in še bolje v prihodnje. Upam, da bo prišlo dovolj denarja na račun RTV-prispevka tudi v regijske centre, ki so najbolj konkurenčni drugim spletnim medijem in ne podlegajo temu, da bi postali rumeni." Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak je izpostavila, da je Radio Maribor v dobri kondiciji, da pridobiva na poslušanosti in da je vodstvo zelo ponosno, da je del javne RTV. "Toda ta je v tem trenutku pod velikim udarom. Dobili smo sicer zakon, ki nam omogoča novinarsko avtonomijo, a kaj nam pomaga, če nimamo denarja, da bi preživeli. Znižali smo število delavcev za deset odstotkov, medtem ko se je ves javni sektor povečal za pet odstotkov. Znižujemo stroške, kar pa morda včasih tudi ni v redu," je opozorila in ocenila, da bo ustanovitelj našel potreben denar za delovanje javnega servisa.
Ukinitve ni v nobeni viziji
Ukinitev regionalnega radia ni v nobenih (resnih) načrtih, še več, po njenih besedah želi, da bi še kak lokalni radio na Koroškem in v Prekmurju kupili in ga pridružili javni mreži. Enako je tudi direktor Radia Slovenija Mirko Štular zatrdil, da je Radio Maribor pomemben del mreže Radia Slovenije in da mora to tudi ostati. "Pod vtisom aktualnih težav ne smemo izgubiti širše slike o pomenu dveh regionalnih programov, poleg Maribora je to še Koper. Imamo že medijske puščave, od koder novic ni, ker so lokalni ali regionalni mediji zaprli vrata. Zato bomo še razmeroma močen javni regionalni medij pustili ugašanju, potem se tudi RTV-ju in nasploh medijem ne piše dobro. Potrebujemo resda tudi boljše načine upravljanja in bolj mirno sliko financiranja, na katero se lahko upremo. A do tega v Sloveniji ne pridemo že 20 let, da bi lahko delali v skladu z vizijo in načrti," je še povedal.
Čestitke in posebno plaketo z zahvalo je pod Pekrsko gorco včeraj radijcem prinesla tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Ob robu tega pa za Večer, ki je v teh dneh prav tako zabeležil že 80 let, dejala, da "dejstvo, da sta dva tako pomembna medija, ki sta še danes sestavni del vsakdana, nastala v dveh dneh po osvoboditvi, kaže, da moramo tudi danes ceniti regionalne medije in si prizadevati za njihovo krepitev, kajti absolutno presegajo regionalnost". "Prinašajo nov pogled na dogajanje na državni ravni in v svetu. Ti mediji predstavljajo zgodbe ljudi, soočajo mnenja strokovnjakov, prinašajo navdihujoče zgodbe, pa žal tudi takšne s socialnega roba. A prav to je vrednost medijev danes in mislim, da to ne bo nikoli zastarelo," je še dejala.
