.
Na opuščeni trasi železniške proge med Dravogradom in Velenjem je bila s sredstvi evropske kohezijske politike v celoti povezana ena izmed infrastrukturno najbolje opremljenih in najatraktivnejših kolesarskih poti v Sloveniji - Štrekna. Pot je v celotni dolžini 35 km urejena kot ločena kolesarska pot z asfaltno podlago, zato je zaradi varnosti in blagega naklona še posebno primerna za družine z otroki in starejše. Posebnost Štrekne so ohranjeni in prenovljeni nekdanji železniški objekti, kakršni so denimo predori in mostovi, ter slikovit prehod skozi sotesko Huda luknja, skozi katero teče reka Paka.
Izgradnja kolesarske poti po trasi opuščene železniške proge med Koroško in Šaleško, na relaciji med Dravogradom, Otiškim Vrhom, Slovenj Gradcem, Mislinjo, Gornjim Doličem in Velenjem, je potekala v več fazah. Najzahtevnejša je bila finalna faza – izgradnja povezave skozi sotesko Huda luknja, ki je bila s projektom "Izgradnja regionalne kolesarske povezave Huda luknja med Velenjem in Mislinjo za zagotavljanje dnevne in trajnostne mobilnosti" zaključena v letu 2024. Projekt je bil namenjen ureditvi regionalne državne kolesarske povezave Huda luknja med Velenjem in Mislinjo, ki večinoma poteka vzdolž glavne ceste G1-4 Zg. Dolič–Velenje. Večji del kolesarske poti je umeščen na traso opuščene železniške proge med Velenjem in Dravogradom, z vsemi še ohranjenimi objekti. Da bi kolesarska pot čim bolj zaživela, je bilo treba urediti kolesarsko stezo v dolžini 9,5 km. Za večjo varnost in udobje kolesarjev so izvajalci projekta sanirali tri obstoječe predore, zgradili galerijo in nov predor ter umestili v prostor šest novih objektov, in sicer nadvozov in mostov. Ob tem so še rekonstruirali obstoječe lesene mostov, ob poti uredili štiri počivališča za kolesarje, obnovili 15 obstoječih kamnitih opornih zidov ter umestili nove oporne oziroma podporne konstrukcije, nazadnje pa so še poskrbeli za razsvetljavo.
Velenje povezali z zaledjem
Regionalna kolesarska povezava je povezala občino Velenje kot pomembno regionalno središče z zaledjem, torej občino Mislinja in okolico. Prebivalci so s tem v prvi vrsti dobili možnost, da veliko svojih dnevnih poti lahko opravijo s kolesom, to pa pripomore tudi k zagotavljanju trajnostne mobilnosti v širšem konceptu. Projekt uresničuje cilje celostnih prometnih strategij, ki vključujejo tudi naloge vzpostavitve zveznih povezav večjih urbanih središč z zaledjem. Dodana vrednost projekta pa je obogatitev turistične ponudbe destinacij Koroška in Šaleška, kjer kolesarjenje predstavlja enega izmed ključnih produktov. O uspešnosti projekta in izkoriščenosti poti priča tudi število uporabnikov: v letu 2024 je števec v Hudi luknji zabeležil 96.435 kolesarjev (v obe smeri).
Kohezija projekta se najbolj plastično izkazuje v vzpostavljeni skupni infrastrukturi, ki je prometno povezala dve sosednji regiji – Koroško in Šaleško – v Sloveniji, in posredno dodatno še Južno Koroško v Avstriji.
Vzpostavljena nova partnerstva
Ob tem je pomembno izpostaviti tudi vzpostavitev in delovanje novih partnerstev na področjih trajnostne mobilnosti in regionalnega razvoja kot celote, z akterji iz teh treh regij ter z nacionalnega in deželnega nivoja. Ta partnerstva so temelj za zagotavljanje trajnosti rezultatov projekta in njihovo nadgrajevanje v bodočnosti.
Za merljivost učinkov in rezultatov projekta sta bila zastavljena kriterija delež potovanj, opravljenih z nemotoriziranimi prometnimi sredstvi, ter zmanjšanje emisij CO2 iz osebnega avtomobilskega prometa. Vsaj za prvi kriterij pristojni že po prvem letu od izgradnje poti ugotavljajo, da je izkoriščenost nad pričakovanji. Pričakovano se je največ kolesarilo v treh poletnih mesecih, z vrhuncem avgusta, ko je mehanizem za beleženje kolesarjev prečilo kar 24.467 koles.
