Rozmari Petek
Sanacija celjskega Bukovžlaka, s katero so lani jeseni končno zaključili, je dobila še en sodni epilog: evropsko sodišče je Sloveniji prisodilo kazen zaradi zamud pri sanaciji, kar smo v Večeru poročali že minuli teden. Za Bukovžlak bo tako iz državnega proračuna šlo dodatnih 1,2 milijona evrov kazni, prejemnik le-te bo Evropska komisija, je določilo sodišče. Uradna obrazložitev je: ker Slovenija ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev navedene sodbe, je Komisija maja 2023 vložila novo tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti, s katero je predlagala, naj se Sloveniji naloži plačilo pavšalnega zneska. Tožbo so vložili dva meseca zatem, ko so na ministrstvu opravili odpiranje ponudb za izvajalca del, še isto poletje so začeli z deli.
Sodišče je tej tožbi vseeno ugodilo in ugotovilo, da Slovenija ob izteku roka, ki ga je določila Komisija, sodbe z dne 16. julija 2015 ni izvršila. Sodišče je ugotovilo, da je imela ta država članica na voljo dovolj časa, da bi zadevno odlagališče sanirala, in da zamude ni mogoče upravičiti, med drugim, niti s pandemijo covida-19 niti z motnjami v upravni dejavnosti, ki so bile posledica te pandemije. Sodišče je tako, da bi se preprečile prihodnje kršitve prava Unije, Sloveniji naložilo, naj Komisiji plača pavšalni znesek 1,2 milijona evrov. Pri tem so upoštevali dejavnike, kot so resnost in trajanje ugotovljenih kršitev ter plačilna zmožnost Slovenije. Kar zadeva resnost, je Sodišče navedlo, da je treba to, da njegova sodba z dne 16. julija 2015 ni bila v celoti izvršena, šteti za posebej resno, saj so zaradi tega nastala znatna tveganja za okolje in zdravje ljudi. Kar zadeva trajanje kršitve, je sodišče ugotovilo, da je neizpolnitev obveznosti trajala od 16. julija 2015 do 13. novembra 2024, to je devet let in štiri mesece, kar pomeni znatno trajanje.
Zgolj škoda za proračun
"Po današnji informaciji o sodbi in kazni dodajam, da je kazen mnogo prepozna in sedaj zgolj škoda za proračun. Če bi bila kazen izrečena pred sedmimi leti, tri leta po sodbi, bi jih prisilila k hitrejši sanaciji strupenih odpadkov v naravnem okolju," je komentiral koordinator Civilne iniciative Celje Boris Šuštar, ki je leta 2012 zaradi neodzivnosti in ignorance takratnih vodij ministrstva primer prijavil Evropski komisiji. Precej bolj umirjeno so kazen sprejeli na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. "Kot najbolj pomembno ocenjujemo, da je Slovenija v letu 2024 končno sanirala nezakonito odlagališče Bukovžlak. To je pomemben dosežek tako z vidika zaščite okolja in zdravja prebivalcev kot spoštovanja prava in odločitev sodišč, v tem primeru Evropskega sodišča. Današnja odločitev sodišča je bila žal pričakovana, saj država v dvanajstih letih od uradnega opomina Evropske komisije Sloveniji (2012) in devetih letih po obsodbi Slovenije (2015) zaradi nespoštovanja direktiv o odpadkih in odlaganju odpadkov na odlagališčih, območja ni uspela sanirati," so zapisali na MOPE.
Na ministrstvu ponosni na zahteven projekt
Nadaljevali so, da je šele z vzpostavitvijo novega Ministrstva za okolje, podnebje in energijo postala odprava kršitev evropske zakonodaje ena osrednjih prioritet dela ministrstva, s čimer je bil podan potreben zagon prizadevanjem za sanacijo nezakonitega odlagališča Bukovžlak, kar sicer ne drži, saj so gradbeno dovoljenje pridobili še v prejšnjem Ministrstvu za okolje in prostor, pod novim so izpeljali razpis za izvajalca del in dela končno izvedli. "Na ministrstvu smo na sodelovanje vseh vpletenih in uspešno izvedbo tega zahtevnega projekta ponosni. Želimo pa si, da se danes o nezakonitih odlagališčih, tako tistih iz preteklosti, kot tistih, ki jih odkrivamo danes, ne bi več pogovarjali. Takšna ravnanja so nesprejemljiva in vredna vsega obsojanja," so zapisali in dodali, da izrečena sankcija nosi sporočilo, da mora skrb za okolje in zdravje ljudi postati ena od prioritet sodobne družbe. "Nosi tudi opozorilo, da je spoštovanje prava in odločitev sodišč osnova, brez katere demokratične družbe ne morejo obstajati. Dejstvo, da Slovenija ob pavšalni kazni v višini 1,2 milijona evrov ni prejela tudi dodatnih dnevnih kazni, je posledica tega, da je bila sanacija odlagališča v lanskem letu končno uspešno zaključena," so še dodali na MOPE.
