Kriminalisti so v ponedeljek v mariborskem zaporu opravili preiskavo zaporniške celice enega trenutno najbolj razvpitih pripornikov pri nas, 37-letnega Dina Muzaferovića - Cezarja, bosanskega državljana iz Velike Kladuše, ki je osumljen umora Satka Zovka novembra lani v Ljubljani in trgovine z drogo. Pri njem so kriminalisti našli mobilni telefon, ki je v priporu strogo prepovedan, po katerem je kar izza rešetk še naprej vodil domnevne kriminalne posle. Med drugim naj bi bil pajdašem v BiH naročil, da v zidove mariborskega zapora izstrelijo raketomet Zolja, on pa bi skozi nastalo luknjo v zidu zbežal na svobodo. Muzaferović naj bi bil v okviru načrtovanja raketnega napada na mariborski zapor, kjer je v priporu od 7. decembra lani, pajdašem poslal fotografije zidov mariborskega zapora, kamor naj bi izstrelil raketomete; to naj bi bili zidovi okoli sprehajališča za zaprte. Napad naj bi se zgodil v času, ko bi bil tam na sprehodu Muzaferović​, je prvi poročal portal Istraga.ba. Domnevni motiv za tako tvegano in nasilno operacijo je po poročanju portala najbrž dejstvo, da je Muzaferoviću menda postalo jasno, da imajo slovenski pravosodni organi zbranih dovolj trdnih dokazov, ki ga neposredno povezujejo z umorom Satka Zovka (prej se je pisal Kekić). Muzaferovićeve kriminalne lovke naj bi segale po BiH, Hrvaški in Sloveniji in tudi v druge države Evropske unije. Zaradi trgovanja z drogo ga z mednarodno tiralico iščejo Hrvaška, Italija in Nemčija, v BiH pa zaradi načrtovanja umorov. 

Slovenska policija je načrtovani pobeg preprečila. Kot je danes povedal šef slovenskih kriminalistov Matjaž Jerkič, je policija prišla do podatkov, da naj bi bil načrtovan pobeg. Skupaj s člani kriminalne združbe, katere vodja naj bi bil, je Cezar menda razmišljal o dveh možnostih pobega. Bodisi da bi prerezali zaporniške rešetke bodisi z raketometom, s katerim bi naredili "odprtino v steni, skozi katero bi pobegnil". Kdaj naj bi se pobeg zgodil, ni znano oziroma, kot pravi Jerkič, to "težko rečemo". Zaradi zaščite zaposlenih in zaprtih v mariborskem zaporu so takoj šli v akcijo. "S preiskavo pa nismo potrdili, da bi se uporabilo kakšno orožje proti zaposlenim," je komentiral poročanje medijev o tem, kako naj bi Cezarjevi sodelavci po njegovem pobegu streljali na pravosodne policiste. Muzaferović je dobro organizirano kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s preprodajo drog in orožja, delovala pa je na območju Slovenije in Bosne in Hercegovine, po Jerkičevih besedah od decembra lani usmerjal iz pripora z uporabo kriptirane aplikacije na mobilnem telefonu. Na območju ljubljanske policije uprave so tako v zvezi z delovanjem ​Muzaferovićeve kriminalne združbe pridržali četverico iz Domžal in okolice. V združbi naj bi imeli vlogo kurirjev v trgovini z drogo in orožjem. Po naših podatkih so tri danes zjutraj že izpustili iz policijskega pridržanja, ena oseba pa je ostala pridržana. 

URSIKS: Ne napad na zapore, ampak poskus pobega

Generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) Denis Perše je povedal, da je šlo v primeru, ki ga policija zdaj obravnava, za poskus bega iz zapora, ne pa za napad na zavod ali pravosodne policiste. To je mogoče sklepati po korespondenci, do katere je prišla policija. "Lahko pomirim sodelavce in javnost, da so slovenski zapori varni. Bomo pa v prihodnjih dneh sprejeli določene varnostne ukrepe, s katerimi bomo poskrbeli, da bo varnost na še višji ravni," je zatrdil Perše. Pohvalil je odlično sodelovanje s policijo. "Ker imamo opravka z zmeraj hujšimi kriminalnimi združbami, je to sodelovanje neizbežno," je dejal prvi mož zaporskega sistema. 

Da so priporniku zasegli mobilni telefon, ni osamljen primer. "Zapori niso hermetično zaprti, vedno je možnost vnašanja predmetov ali prepovedanih substanc na različne načine," je nadaljeval. Bodisi v paketih bodisi to storijo svojci zaprtih, ker je kar nekaj zaporov v urbanem okolju, se ti predmeti tudi mečejo preko zaporskih zidov. Lani so pregledali več kot 13 tisoč paketov, pri zaprtih in pripornikih pa so odkrili 589 mobilnih telefonov. Perše je še pojasnil, da kadar so za rešetkami nevarni ljudje, obstajajo posebni zaporski protokoli, s katerimi so zaposleni seznanjeni. "Ta primer ni razgalil slabega stanja v zaporih, ampak je izpostavil resnost in odgovornost dela in primeren odziv vseh, ki skrbijo za varnost v naši državi," je dejal Denis Perše.

Glede dostopa pravosodnih policistov do strelnega orožja je opozoril, da so pravila, kje in kdaj se strelno orožje lahko uporablja, zelo jasna. Orožje vsem pravosodnim policistom ni dostopno ves čas, ampak je shranjeno v ustreznih kovinskih omarah, do njih pa ima dostop vsakokratni vodja izmene.

Za Zovkov umor ponujal veliko denarja 

V  Večeru smo v ponedeljek prvi objavili, da se je v ​Muzaferovićevem primeru pojavil skesanec. Preiskovalcem Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je marca in aprila letos podal več ustnih ovadb zoper Muzaferovića in njegovega tesnega sodelavca. Med drugim je povedal, da je z Muzaferovićem, s katerim je bil prisiljen sodelovati pri kriminalnih poslih, komuniciral prek aplikacij Olvid in Signal, nameščenih na mobilnem telefonu. "Ker ima v zaporu telefon, sem prek omenjenih aplikacij marca letos stopil v stik z njim. Dino je v zaporu aktiven na telefonu med 15. in 22. uro, verjetno zato, ker je tedaj nadzor v zaporu manjši. Zanj sicer vso koordinacijo poslov z drogo in orožjem izvršuje M. P. Moja telefonska komunikacija z Dinom, odkar je v priporu, je bila vedno v zvezi s poslom, o prevozu droge ali orožja, v zvezi s pobiranjem oziroma terjanjem denarja od dolžnikov ter nabavo in testiranjem orožja, " je na NPU še povedal skesanec. Preiskovalcem NPU je dejal, da se je spor med osumljencem in pokojnim Zovkom vnel zaradi kraje droge in denarja. Nagrada za Zovkov umor je bila med 150.000 in 170.000 evri. V tem primeru pa se je pojavila še ena zaščitena priča, ki naj bi bila slovenskim preiskovalcem povedala o Muzaferovićevem načrtovanju pobega iz mariborskega zapora. 

Izteka se čas za vložitev obtožnice

Na  preiskovalnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča še poteka sodna preiskava zoper obdolžene, ki naj bi bili sodelovali pri umoru Satka Zovka ​29. novembra lani v Ljubljani, o čemer smo že poročali.  Njegov umor naj bi bil iz maščevanja naročil in načrtoval Muzaferović najmanj leto dni, intenzivno pa najmanj od 22. novembra lani. V njegovi kriminalni združbi so v okviru hudodelskega načrta, ki je vseboval umor Satka Zovka (nekoč se je pisal Kekić) in trgovino z drogo, po prepričanju preiskovalcev sodelovali še Jaka Bergant, Roland Cretu (skupaj z Muzaferovićem je bil aretiran 5. decembra lani), Osman Koštić, Vili Sušnik in Boban Stojanović, ki so bili aretirani 10. februarja v Ljubljani. Vsi so v priporu, Muzaferović v mariborskem. Zoper Muzaferovića, Berganta, Cretuja in Sušnika na sodišču poteka sodna preiskava zaradi Zovkovega umora in trgovine z drogo, zoper Koštića zaradi umora in zoper Stojanovića zaradi trgovine z drogo. Policija pa še vedno išče Zovkove morilce in morilsko orožje. Sodna preiskava se bo morala kmalu zaključiti. Tožilstvo mora namreč do 5. junija zoper vpletene vložiti obtožnico, če se to ne bo zgodilo, se bodo smeli braniti s prostosti.